Punca, iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da imaš prvi problem tam, ko se vajini cilji razhajajo. Rekla si da maš še polno načrtov za prihodnost, on pa bi rad, da se (verjetno, ko zalkjučiš šolanje) preseliš k njemu.
Če te utesnjuje že zdaj, verjemi, da te bo potem še bolj. Jaz bom v kratkem s svojim fantom zaključila zaradi tega razloga po 5ih letih. On hoče, da bi praktično čez 2 leti imela že otroka, jaz pa imam občutek, da sem šele začela živeti. JE razlika, če punca študira, fant pa ima že službo in si želi zaradi tega tut začet ustvarjat družino.
Itak pa je zraven tega še mamin sinček (vidim, da je še veliko huje, kot pri mojem...) in dejstvo je, da on išče neko osebo, ki mu bo nadomestila njegovo mamo, pa naj si to prizna(š) ali ne. In tudi iz tega razloga bom tudi jaz zaključila z mojim fantom- ne nameravam mu postat mama, mu pospravljat in kuhat (sem pa seveda za kompromise, ne mislim, da bo mogu fant to delat namesto mene...).
Sicer zgodbe še nisva zaključila, čakam še primeren trenutek, da se osebno usedeva in pogovoriva. Ne morem pa reči, da mi je žal za ta leta, ko sem bila z njim. Če ne drugega, sem dobila veliko izkušenj in se veliko naučila o odnosih v partnerstvu, kaj želim in kaj je to, kar se mi ponuja. Tako da moraš iz situacije potegniti vse najboljše. Želim ti veliko poguma in sreče.
Ne pravim ti da ga pusti, želim le povedati, da jaz bom zaradi tvojih razlogov pustila svojega fanta

Ne glede na to, kako se boš odločila, pa mi pa pišeš tut kak ZS, pa kakšno rečeva glede na najino podobno situacijo
