*sanja* napisal/-a:MilkyWay napisal/-a:ko peljem u LJ, se vedno ustavimo na Lomu in zamenjamo voznika, tko da od tm naprej pelje moj fant

ker si res ne upam še...nism še pripravljena...(ali pa sm in samo iščem izgovore

)
Ne iskat izgovorov!
Če zdj ne boš probala, te bo sam še bl strah. Sj lahko greš recimo eno nedelo, k je lep vreme, pa gužve ni in se sam mal voziš po lublani (pa da je en s tabo). Boš vidla, da ni nč groznga. Js ti res svetujem, da čim prej probaš.
Ja, to pa jaz tut priporočam... Moraš sama sebi zaupat! Meni so veliko reči "branli", ker so se bali za mene. In en brat me je skos drezu, da sn nesposobna vozit in da ne znam to in ono in drugo... In res nisem hotla vozit. Vozla sem kratke relacije npr. 20,30 km, več pa ne. Da ne govorim, da o Sloveniji pojma nisem mela (kje je kak kraj ipd.) In nekega dne mene razpizdi, ob 7ih zjutraj se jaz odločim avto zakurblat in sem šla na drug konec Slovenije. Ko sem to naredila, sem ugotovila, da ni razlike na cesti, cesta je cesta. In danes se peljem, kjer je treba, ni važno al je asfalt, al je gozdna cesta al je ne vem kaj... Poleti in pozimi, ni probema. V mestih ali na vaseh. In mojemu bratu sem zavezala lape, od takrat mi ne reče več, da ne znam vozit

.
Jaz sem pred tem dejanjem mela milijon izgovorov, zakaj nebi vozla. Na koncu sem ugotovila, da sem samo sebe tolažla s tem, da sem se opravičevala, da sem prpa. Pa ni ga večjega užitka, kot je vožnja...Pa peljem kolege na Koprsko, sodeluce sem vozla po prireditvah, vozim podnevi, ponoči, zdj se menimo, da gremo v Švico na truck show (kolega svda neče pelat, bi mogla jaz

)... Skratka... Cesta je cesta.