Cosmopolitan

S starši nimam nekega osebnega odnosa, naše komuniciranje temelji na dveh temah: moj faks in če je treba kaj postoriti v gospodinjstvu. Ostalo nikogar ne zanima.
Tako je že od nekdaj, nikoli se nismo objemali ali si izkazovali ljubezni, tudi ko sem prišla v najstniška leta, mi nikoli niso razložili ...

To se čist strinjam. Pri meni je problem, da sem doma bogu za hrbtom, situacija je tako nanesla, da avta nimam, avtobus ne vozi tu.

In ja, evo spet tak moment, ko mam totalno krizo in ne vem, kaj bi sama sa sabo, vsi problemi me tako dušijo, povedati pa ne morem nobenemu. ne vem, kako naj ...

Ok, eno butasto vprašanje. Kje pa naj najdem neko vredu družbo? Zdaj sem točno to, kar si napisala, izolirana in včasih se ne pogovarjam z nikomer po teden ali 2. Potem sem že sama sebi čudna in še bolj ne upam pokazati nekomu svoje osebnosti. Recimo spoznavam neke ljudi, ampak je večinoma vse ...

Trenutno študiram v Mariboru, zato hvala za nasvet glede te psihologinje.

Zadnje leto (torej lani) nisem bila zelo uspešna na faksu oz. sem se prepisala na drug program, kar je bil zame (in predvsem za moje doma), velik šok, saj sem bila vedno odlična v šoli, nikoli ni bilo nobenih problemov ...

Ja, seveda mi je jasno, da moram nekaj spremeniti.

Drugače študiram in delam priložnostna dela ter vikende (študentsko delo). Apetita nikoli nisem imela velikega, pojem malo, ker sem tako navajena.....velikokrat pa imam težave z nespečnostnjo (ampak to je lahko pokazatelj marsičesa, pri meni ...

Ok ja...to je že res. Ampak vsak raje izbere nekoga, ki nima nekih motenj in se mu ne spreminjajo misli ter razpoloženje kot vreme v aprilu? Raje ima ob sebi optimistično, vedro, spontano osebo, ki predvsem zna uživati in ga ne obremenjuje s svojimi težavami.

Odgovor moje osebne zdravnice je bil, da je zame bolj primerna psihoterapija kot psihiater, napotnico pa mi lahko napiše le za slednjega. Glede zgoraj omenjene bipolarnosti, v mejah normale je to v vsakem izmed nas, pri nekaterih bolj, pri drugih manj izrazito, samodiagnosticirati pa se je ...

Imam en bedast problem, ne znam biti srečna, ne znam uživati, v ničemer.

Kako se človek nauči biti srečen? Mora to priti spontano ali je normalno, da znaš uživati v življenju in se imeti lepo? Kako sploh najdeš nekaj, kar te veseli, ti daje strast in ti popestri življenje...?

Sama sem ...