"Je res težko razumeti, da si niti v najhujši nočni mori ne morem zamisliti, da kupujem roza oblačila, barbike, punčke? Bruh!"
"Z možem si želiva otroka, ampak samo in izključno fantka. Mož bi še sprejel hčerko, jaz ne. Enostavno si ne predstavljam biti mama hčerki. Do punčk čutim odpor in resnično ne želim roditi deklice.
Zanima me, v katerem tednu se ugotovi spol otroka in ali je takrat še možen splav? Naslednja možnost je, da bi v primeru, da bi zanosila s punčko in splav več ne bi bil mogoč, dala otroka v posvojitev. Ampak 9 mesecev nosečnosti za brezveze mi predstavlja težavo (sploh časovno, ker nisem več mlada in nekaj časa po porodu verjetno ne smeš zanositi).
Vem, da se boste zgražali in zapis dojeli kot provokacijo, ampak nehajmo s klišeji, da je važno samo to, da je otrok zdrav. Ni res. Poleg zdravja si vsak želi določen spol, nekateri močneje, drugi manj, nekateri pa smo taki, ki drugega spola enostavno ne bi sprejeli.
Je res težko razumeti, da si niti v najhujši nočni mori ne morem zamisliti, da kupujem roza oblačila, barbike, punčke? Bruh!
Nič nimam proti dekletom od pubertete dalje, ampak ne želim se ukvarjati z vsemi pocukranimi, punčkastimi zadevami. Že pri imenu bi se zataknilo, ker so mi vsa ženska imena brezvezna," je na slovenskem forumu zapisala ženska.
"Odločila sva se, da otrokoma poveva, kdaj seksava ... in zgodilo se je TO" (izpoved mamice)
Kot pričakovano, se je pod njenim zapisom usul plaz takšnih in drugačnih komentarjev.
Mi pa s teboj delimo enega, ki bo morda tudi tebi v pomoč, v kolikor se soočaš s kakšnimi podobno neprijetnimi mislimi:
"Pri nas si jaz npr. otrok sploh nisem nikoli želela. Nikoli. Prav izogibala sem se tudi igri družine, učiteljic, že v predšolski dobi. /.../ No, potem sem nekako pristala na otroka in molila, da bo fant. Bila sem prepričana, da punčke ne bom mogla sprejeti. Bolj se je bližal dan poroda, bolj sem razmišljala same bedarije (že skoraj tako ekstremne kot ti, da bom zapustila moža in otroka, če bo deklica).
Rodila sem deklico. Ko sem jo dobila na prsi in popkovina še ni bila prerezana, sem se razjokala – ker je bila popolna, najlepša in moja.
Nikoli ni imela tudi krilca, je pa bila včasih v roza oblačilih. Nato sem rodila še eno deklico. Sedaj sta že skoraj samostojni. Tako me je sram svojih misli. Toliko lepega sta prinesli v moje življenje, ne morem si sploh predstavljati, da bi imela koga tako rada, kot imam njiju.
Še dalje gre zgodba. Mnenje o otrocih sem celo tako spremenila, da sem se vpisala še na en faks in lahko sedaj delam z otroci. V glavnem, vsa tvoja razmišljanja so sedaj tvoje želje, realnost, ampak so tudi navadno sra…
Ne imej predsodkov, misli, občutki se lahko tudi spremenijo, zato ne delaj bedarij."
Kaj bi pa ženski svetovala ti?
"Spoznal sem krasno punco ... a v postelji je kot truplo" (klic na pomoč Slovenca)
){kind=link}