Zapis moškega: "V zakonu gre tako: ali je tvoj partner #1 ali pa nekaj počneš narobe."

Mislim, da veliko – verjetno celo večina – ljudi na seznam prioritet pred svoje partnerje postavi druge stvari in ljudi. Tega seveda ne bodo priznali, niti jim ni treba. To lahko razbereš že iz njihovih dejanj.

Dati prednost čemurkoli pred svojim partnerjem je najbolj gotov način, kako ustvariti nezaupanje in nestabilnost v zakonu. To pogosto vodi do ločitve in skoraj vedno povzroči nesrečo tistih, ki so vanj kakorkoli vpleteni.

Močno se trudim, da svoje žene ne bi krivil za najino ločitev. A vedno pogosteje mi ljudje govorijo obratno. Kar pa kaže na to, da preprosto ne razumejo, kaj pomeni prevzeti odgovornost.

No, med takšnimi sporočili, ki jih dobivam vsakodnevno, pa se najdejo tudi ženske, ki me prosijo za pomoč, saj želijo razumeti, kakšno ženino vedenje lahko uniči zakon.

Zame je bilo to, kar bom zapisal v nadaljevanju, ključni dejavnik.

Občutek imam, kot da je moja žena na prvo mesto, pred najinim zakonom, zmeraj postavljala svojo družino. Kasneje pa, čeprav smo bili samo trije, je 95 % sebe posvetila najinemu sinu.

Z moje strani se mi je zdelo plemenito, da tega nisem na glas izpostavil. Namreč, tudi sam se do trenutka, ko sva postala starša, nisem ravno najbolje izkazal kot mož, zato ne morem predvideti, kako bi se sicer zadeva odvijala po rojstvu sina.

Pa ne bi morali biti otroci na prvem mestu?

Ne. Ne bi smeli. In kot oče, ki imam svojega sina rad bolj kot vse na svetu, to s težavo napišem.

Ob tem me zvija v trebuhu. Na tak način običajno vem, da je nekaj res – ko je občutek neprijeten. Postaviti na prvo mesto kogarkoli, ki ni tvoja žena ali mož, je najbolj gotov način za uničenje družine.

V zakonu gre tako: ali je tvoj partner številka 1 ali pa nekaj počneš narobe.

To pravim brez obsojanja. Ločen sem pretežno zato, ker sem namesto svoje žene in najinega razmerja na prvo mesto zmeraj postavljal druge stvari.

Mislim, da to počne večina ljudi. In ja, to vključuje tudi naše otroke. In ja, to vključuje naše starše in družino. In ja, ta ideja v meni vzbuja neprijeten občutek. A vendar je še zmeraj res.

Kaj se zgodi, ko svoje otroke naučimo, da so najpomembnejša stvar v našem življenju? Da bodo dobili našo pozornosti vsakič, ko si jo bodo zaželeli? Da če hočejo nekaj, bodo to tudi dobili? Da zakon med mamico in atijem ni na vrhu seznama prioritet?

Slaba novica: dobiš nekoga, kot sem jaz. (Oprosti, mama.)

Vzgojiš otroke, ki odrastejo v veri, da so edinstveni in posebni, četudi niso. Vzgojiš otroke, ki jim primanjkuje samozadostnosti in odrastejo v pričakovanju, da bodo partnerji zanje počeli enake stvari, kot so včasih starši.

Vzgojiš otroke, ki se jim še sanjalo ne bo, kako izgleda ljubeč, funkcionalen, zdrav in medsebojno spoštljiv zakon. Zakon med dvema, ki resnično cenita drug drugega ter se trudita ohraniti romantično in seksualno iskrico.

• "Dal si mi vedeti, da sem ljubljena, ko sem to najmanj pričakovala in preživljala najtežje trenutke"

• "Svojemu možu pogosto lažem, saj ga ne želim prizadeti, in to je razlog" (iskrena izpoved ženske)

• Zapis moškega: "Zdaj vem, da sva si bila usojena, in za to napako si nikoli ne bom oprostil"

Ne poroči se, dokler nisi pripravljen/-a partnerja postaviti na prvo mesto!

S tem boš naredila veliiiiko uslugo tako svoji punci oziroma fantu, kot tudi družini in prijateljem ter bodočim otrokom in morebitnim hišnim ljubljenčkom. Prosim, zapomni si: ni se ti treba poročiti in morda se ne bi niti smela.

Če ti starši ali sorojenci pomenijo veliko več kot tvoj partner, in v sebi čutiš, da bi zmeraj izbrala njih namesto osebe, s katero se želiš poročiti, se raje NE POROČI.

Če ti služba ali tvoji prijatelji ali zabava pomenijo veliko več kot partner, se NE POROČI.

In *globok vdih*, če ti otroci pomenijo več kot tvoj partner, in se ti zdi bolj nujno zadovoljiti njihove potrebe kot potrebe partnerja, potem sem prepričan, da je le še vprašanje časa, kdaj bo bombo, imenovano vajin zakon, razneslo.

V družino se rodimo, starši in sorojenci so edina ljubezen, ki jo na začetku poznamo. Ta ljubezen nam je dana.

Partnerstvo ... partnerstvo pa je prav posebno, edinstveno razmerje.

Ljubezen v njem ni podedovana. Ljubezen v njem ni "vnaprej zapakirana stvar", ki pride skupaj z zvezo ali zakonom, kot se zgodi, ko se rodiš ali imaš svoje otroke.

Tvoj partner je nekdo, ki ga izbereš. Izmed vseh ljudi na svetu ti izbereš to osebo. To je ljubezen, ki je prav tako močna in bogata kot tista, ki jo čutimo do staršev in otrok, a vendar je ta tista, ki se razvije popolnoma prostovoljno.

Ljubezen je izbira, ki jo moramo narediti vsak dan.

Če bi več ljudi vstopilo v zakon s predanostjo ideji, da je na prvo mesto potrebno postaviti svojega partnerja, in bi razumeli, zakaj je to tako pomembno, sem prepričan, da bi se obneslo veliko več zakonov.

Ko partnerja postaviš na prvo mesto, to narediš v čast svojim staršem. Potolažiš jih, saj vedo, da si na varnem in da bo za njihove vnuke dobro poskrbljeno.

Ko partnerja postaviš na prvo mesto, to narediš v čast svojim otrokom. Naučiš jih, da niso središče vesolja in da se je potrebno zavedati potreb drugih ljudi. Naučiš jih, kako naj bi izgledal zakon. Zagotoviš jim varen in trden dom. Zagotoviš jim doživljenjske temelje, iz katerih lahko zgradijo svojo prihodnost.

Ko partnerja postaviš na prvo mesto, to narediš v čast sebi. Ker živiš za nekaj večjega, veliko bolj popolnega, in obstaja manjša verjetnost, da boš konec svojih dni dočakala sama.

Prirejeno po zapisu Matthewa Fraya

Preberi še: "Ženske nas izboljšate. Ženske nas ohranjate normalne" (izpoved našega novinarja)

Priporočamo tudi: Moški iskreno spregovorili o tem, kako so se počutili PO VARANJU (in zakaj so to storili)

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice