Tista takojšnja privlačnost, ki jo občutite do ene osebe, in na drugi strani takojšen odpor, ki se pojavi pri drugi, morda sploh nista le plod vaše domišljije. Vaše telo namreč deluje na elektriko, prav tako kot telesa vseh drugih. Ko se dve takšni polji ujameta, to občutite kot povezavo. Ko se ne ujameta, pa to občutite kot trenje.
Ne spreglejte:
Kaj se v resnici zgodi?
Vsak nevron v vaših možganih sproži majhen električni impulz, skupaj pa ustvarjajo resnično, merljivo polje okoli vas. Dve osebi, ki stojita blizu druga drugi, si ne izmenjujeta le besed in pogledov. Njuni polji sta skupaj v prostoru, vse več raziskav pa kaže, da se ta polja lahko bodisi medsebojno okrepijo bodisi izničijo. Znanstveniki ta učinek usklajevanja imenujejo medmožganska sinhronizacija in jo dokumentirajo že vrsto let. Ko ljudje sodelujejo, si delijo pozornost ali se počutijo resnično medsebojno blizu, se njihovi možganski valovi, srčni utrip in dihanje začnejo usklajevati v ritem.
Zato se lahko množica na koncertu počuti kot en organizem in zato se žalost na pogrebu širi po prostoru, ne da bi kdorkoli spregovoril besedo.
Novejša, drznejša teorija pa gre še korak dlje. Skupina italijanskih in kanadskih raziskovalcev namreč predvideva, da se elektromagnetni vzorci vašega telesa lahko uskladijo z vzorci druge osebe v trenutku, ko se srečata, in da je to eden od razlogov, zakaj se pri nekaterih ljudeh počutite kot doma, pri drugih pa kot v statičnem šumu. Konstruktivna interferenca se kaže kot takojšnja povezanost, destruktivna interferenca se kaže kot nelagodje, ki ga ne morete povsem pojasniti.
Isti okvir postavlja še eno, nekoliko nenavadno vprašanje: ali se možgani morda obnašajo kot nekakšna antena, ki je rahlo uglašena na sam planet? Zemlja namreč vibrira s frekvenco približno 7,83 Hz, kar se naključno prekriva z alfa in teta ritmi, ki jih vaši možgani proizvajajo v mirovanju. Zanimivo, kajne?
Prevod in priredba po predlogi Stelle Cereus
