Ne boš verjela, kaj je predlagala, ko ji je zet rekel, da tega ne želi!
Z ženo sva pred kratkim dobila dojenčka. Zadnje tri mesece je bila njena mama ves čas ob naju in nama pomagala po hiši. To nama je prišlo zelo prav in bila sva ji hvaležna, še posebej, ker je moja žena zaradi določenih komplikacij morala nekoliko dlje okrevati.
Njena mama je zmeraj želela, da otroka poimenujeva 'Simon'* – v čast njenemu očetu.
A midva preprosto nisva marala tega imena, zato sva odklonila in na koncu sina poimenovala 'Aleksander'.
No, zadnjih nekaj tednov pa sem opazil, da ga vedno pogosteje kliče z raznimi variacijami imena 'Simon' (na primer: Simonček) ... tudi, ko govori z nama.
Lepo in previdno sem jo prosil, da naj tega ne počne. Prav tako je z njo govorila moja žena. Nič se ni spremenilo.
Pred nekaj dnevi pa mi je prekipelo. Povedal sem ji, kako nespoštljivo je to in da če ga noče klicati po njegovem pravem imenu, lahko preprosto gre. In je šla.
V tej objavi sem bolj podrobno opisal našo situacijo.
Od takrat smo se že nekoliko ohladili. Preko Zooma sem se ji opravičil za svoj izpad. Vendar pa se nisem opravičil za to, ker vztrajam, da ga kliče po njegovem pravem imenu. Saj se tudi sama ni opravičila, ker ga ne kliče tako.
Namesto tega je predlagala kompromis. Da mu dodamo srednje ime 'Simon'.
'Koliko let pa mi je še ostalo,' je rekla. Sam sem bil takoj proti, moja žena pa ji je rekla, da bova premislila. O tem sva se seveda pogovorila in ona meni, da čeprav ji ime ni všeč, ne želi še enkrat ustvarjati napetosti med nami.
Vem, da ji njena mama povzroča slabo vest zadnje dni. Prav tako meni, da ona na koncu zmeraj dobi tisto, kar hoče. Jaz pa želim ostati pri svojem.
Moje vprašanje je torej, ali naj rečem ja ali ne?
*Ime je spremenjeno.
