"Na aplikaciji za zmenke sem spoznala moškega, ki je objektivno gledano pravi ulov. Je visok, v formi, finančno uspešen, dela kot direktor v rudarski industriji, veliko potuje in živi približno štiri ure stran od mene, kar mi v tem obdobju življenja pravzaprav ustreza. Imela sva en zmenek. Odpeljal me je v čudovito restavracijo ob vodi, nekako nama je priskrbel najboljšo mizo v lokalu, nato pa sva si privoščila degustacijski meni s petimi hodi in spremljavo vin. Vztrajal je, da vse plača.
Omenila sem, da sem imela prejšnji teden rojstni dan, zato me je presenetil z ročno izdelanimi čokoladami, mojim najljubšim parfumom in čudovito voščilnico. Pogovor je tekel povsem sproščeno. Ure in ure sva se pogovarjala in menda sva bila zadnja gosta, ki sta zapustila restavracijo. Od takrat si vsak dan piševa, pri čemer se običajno prvi oglasi on. Zdaj me želi čez dva tedna odpeljati na skupen vikend in spet vztraja, da bo vse plačal.
Obstaja samo ena težava. Ne čutim … ničesar. Ničesar ni naredil narobe. Ni očitnih opozorilnih znakov. Zdi se pozoren, radodaren, uspešen in iskreno zainteresiran zame. Ampak ne čutim navdušenja, ko mi piše.
Ne odštevam dni do najinega naslednjega srečanja. Ni prave iskrice, metuljčkov ali vznemirjenja. In zdaj se sprašujem, ali sem smešna. Je mogoče, da se nekdo na papirju zdi preveč popoln, pa vseeno preprosto ni pravi zate? Naj mu dam priložnost še za kakšen zmenek ali dva in počakam, ali se privlačnost razvije, ali naj mu povem že zdaj, preden rezervira ta vikend? Ne želim zapravljati njegovega časa, pa tudi svojega ne. Hkrati pa se počutim nenavadno krivo, ker se zdi tako dober človek, jaz pa ne morem razložiti, zakaj me ne zanima bolj. /.../ ali je občutek popolne ravnodušnosti po prvem zmenku običajno že dovolj jasen odgovor?"*
Ne spreglejte:
Kaj narediti, ko se znajdete v takšni situaciji?
Pomembno je, da ne zamenjujete hvaležnosti, občudovanja in občutka varnosti z romantičnim zanimanjem. To, da je moški objektivno super, še ne pomeni, da mora biti pravi za vas. Še posebej, če ob njem ne čutite navdušenja, pričakovanja ali iskrice. Po drugi strani pa je dobro tudi, da v takšnih trenutkih ne pričakujemo nujno filmskih metuljčkov po enem samem zmenku. Privlačnost se lahko razvije počasi. Pri tem so torej ključne tiste majhne razlike.
Če vam je ob njem prijetno, zanimivo in vas vsaj malo privlači, mu dajte še eno priložnost. V kolikor pa ob misli na nov zmenek čutite predvsem ravnodušnost ali občutek dolžnosti, potem nima smisla nadaljevati samo zato, ker je "dober ulov". Pomembno je tudi, da se vprašate: "Če bi bil ta moški povsem povprečen glede denarja, kariere, restavracije, daril in statusa, bi si ga še vedno želeli spoznati?" To lahko precej dobro loči zanimanje za človeka od fascinacije nad tem, kar vse dobite "v paketu" z njim.
Romantična privlačnost ni nagrada za lepo vedenje. Človek je lahko čudovit, pozoren in uspešen, a popolnoma neprimeren za vas. Zato v kolikor želite preveriti, ali med vama vendarle nekaj obstaja, mu dajte še eno priložnost. Če tudi po drugem srečanju ne začutite ničesar ali pa vas že misel na drugi zmenek odvrača od tega, bodite iskreni tako do sebe kot do njega in odnos zaključite.
*Osebna izpoved je bila objavljena na Facebooku
