Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Tokrat ji piše dekle, ki jo skrbijo sanje o toksičnem bivšem partnerju ...
Draga Polona,
pišem ti, ker me zanima tvoj pogled na nekaj, kar mi ne da miru. S sedanjim fantom sva skupaj tri leta in iskreno verjamem, da je to človek, s katerim bom preživela življenje. Ob njem imam prvič občutek prave varnosti. Živiva skupaj, govoriva o poroki, otrocih in samo vprašanje časa je, kdaj se bova zaročila.
Zato me toliko bolj bega nekaj drugega: zelo pogosto sanjam bivšega. Pa ni bil neka moja velika ljubezen, nasprotno: ta odnos je bil kaos. Bivši je bil zelo toksičen in sebičen človek. Nikoli nisva živela skupaj, izginjal je za več tednov, ne da bi se mi sploh javil, zraven je imel druge ženske, jaz pa sem ves čas živela v nekem adrenalinu in čakanju, ali se bo spet pojavil. Takrat sem temu govorila strast, danes vem, da je bil odziv mojega telesa nanj predvsem tesnoba. Ampak kljub temu se v sanjah vedno vrača.
Pred nekaj dnevi sem imela sanje, ki so me še posebej vrgle iz tira. Sanjala sem, da sem svojega sedanjega partnerja prevarala z bivšim. V sanjah je bilo vse tako realistično, da sem se zbudila s paničnim občutkom v prsih. Najbolj grozen del pa je bil, da sem v sanjah sama sebe prepričevala: "Ne, to se ni zgodilo. To ni res." Nikomur nisem povedala o tem in uničila sem vse dokaze. Kot bi se tako bala posledic, da bi lagala sama sebi.
Ko sem se zbudila, mi je bilo slabo. Fant je mirno spal zraven mene, jaz pa sem imela občutek krivde, čeprav racionalno vem, da so bile samo sanje. Zakaj sploh sanjam take stvari? Če sem res srečna, zakaj se moj bivši še vedno pojavlja v moji glavi? In zakaj ravno v takih scenarijih? Kaj ti misliš, a sanje nekaj pomenijo? Ali pa se mojim možganom samo malo meša?
Vanja
Draga Vanja,
pomiri se, to ne pomeni, da želiš skrivaj uničiti svojo zvezo. Niti niso sanje dokaz, da bivšega še vedno ljubiš. So pa pogosto zelo dober pokazatelj naših strahov.
Tvoje sanje niso govorile o seksu z bivšim, temveč o izgubi. O paniki, da bi uničila nekaj, kar ti ogromno pomeni. Zato je najmočnejši del sanj ravno ta, da si samo sebe prepričevala, da se ni zgodilo. To ne govori o tem, da želiš prevarati partnerja, temveč da te je groza izgubiti odnos, v katerem se počutiš varno.
Veš, to, da sanjaš bivšega, ne pomeni nujno, da pogrešaš njega kot osebo. Glede na to, kar si mi povedala o njem, se mi zdi, da ni simbol ljubezni, temveč adrenalina. Kaosa. Negotovosti. Obsedenosti. Tistega "zdaj na vrhu, zdaj na dnu" občutka, ki ga toksični odnosi pogosto ustvarijo. Veliko ženskam se zgodi, da so, ko po takem odnosu pridejo v varen odnos, kar malo zmedene.
Mir možganom ne nudi iste kemične eksplozije kot kaos. Ne sprašuješ se več: "Kje je?" "Zakaj ne odgovori?" "Koliko drugih ima?" Telo, ki je dolgo živelo v adrenalinu, včasih še vedno išče star občutek intenzivnosti. Ne človeka, temveč občutek. Tvoji možgani namreč še niso čisto pozabili dinamike, v kateri je bila ljubezen povezana s paniko.
Pa še tole: ljudje v srečnih zvezah še vedno sanjajo čudne stvari. Prevare, bivše, tujce, katastrofe. Sanje niso moralni test karakterja, samo zelo kaotičen nočni kino tvojega živčnega sistema. In lahko si mirna, kajti bolj kot prevara v sanjah je zanimivo to, kako hitro si se zbudila s krivdo. Ker to zelo jasno kaže, kako pomemben ti je sedanji partner.
Polona
