Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona tokrat svetuje bralki, ki se je zaradi prijateljičinega dolga znašla v neprijetnem položaju.
Draga Polona,
pred dvema letoma sem svoji najboljši prijateljici posodila 8000 evrov. Poznava se že skoraj dvajset let in nikoli si nisem predstavljala, da bo prav denar tisti, ki bo uničil najino prijateljstvo. Takrat je šla skozi zelo težko ločitev. Z možem sta se razšla v precej slabih odnosih, morala se je izseliti iz skupnega stanovanja, poleg tega pa je potrebovala denar za odvetnika. Bila je obupana in nekega večera me je v solzah vprašala, ali bi ji lahko pomagala.
Imela sem nekaj prihrankov in sem ji posodila 8000 evrov. Dogovorili sva se, da mi jih bo vrnila v enem letu, ko se bo finančno nekoliko postavila na noge. O tem imava tudi pisna sporočila. Prvih nekaj mesecev sem bila zelo razumevajoča. Prijateljica je iskala novo stanovanje, urejala ločitev in se privajala na življenje z eno plačo. Nisem je spraševala po denarju, ker sem vedela, da ji ni lahko.
Toda leto je minilo in vrnila mi ni niti evra.
Ko sem jo prvič vprašala, kdaj lahko pričakujem vsaj del denarja, mi je rekla, da je še vedno v finančnih težavah. Predlagala sem ji, da mi začne vračati po 100 ali 200 evrov mesečno, kolikor pač zmore, vendar je rekla, da si trenutno ne more privoščiti niti tega.
Potem je spoznala novega partnerja. Gre za precej premožnega moškega, ki jo pogosto pelje na večerje in izlete. Vesela sem bila zanjo, ker se mi je zdelo, da si po težki ločitvi zasluži nekaj sreče. Pred nekaj tedni pa sem na Instagramu zagledala njene fotografije z Maldivov. Bivala sta v razkošnem hotelu, imela zasebni bazen, večerjala na plaži in se vozila s hidroplanom. Pod eno od fotografij je napisala: "Končno živim življenje, ki si ga zaslužim." Priznam, da mi je počil film. Poklicala sem jo in jo vprašala, kako si lahko privošči takšno potovanje, če mi že dve leti ne more vrniti niti dela dolga.
Odgovorila mi je, da potovanja ni plačala ona, ampak njen fant. "Kaj naj bi naredila? Mu rekla, da ne grem na Maldive, ker sem tebi dolžna denar?" Pojasnila sem ji, da me ne moti samo potovanje, ampak predvsem dejstvo, da mi v dveh letih ni vrnila niti 100 evrov. Ona pa je postala zelo užaljena. "Če si mi denar posodila zato, da mi boš zdaj nadzorovala življenje, bi bilo bolje, da mi ga sploh ne bi dala," mi je rekla. Nato je dodala, da se ji zdi neverjetno, da ji kot najboljša prijateljica ne privoščim sreče.
To se mi zdi res zahrbten komentar, kajti nikoli ji nisem očitala večerij, izletov ali nove zveze. Toda 8000 evrov je zame veliko denarja. Z možem sva nameravala s temi prihranki obnoviti kopalnico, zdaj pa sva prenovo že dvakrat prestavila. Ko sem ji to povedala, mi je odgovorila: "Saj imata oba službo. Midve pa dobro veva, kako sem jaz živela po ločitvi."
Pred nekaj dnevi sem ji napisala, da želim konkreten načrt vračila dolga. Odgovorila mi je, da jo s tem spravljam pod pritisk in da očitno najino prijateljstvo nikoli ni bilo tako iskreno, kot je mislila.
Od takrat se nisva slišali. Kaj ti misliš, ali pretiravam, ko tako odločno zahtevam svoj denar? Sem slaba prijateljica? Razumem, da potovanja plačuje njen novi partner, ampak ali ni nenavadno, da lahko živi tako razkošno, meni pa ne more vrniti niti najmanjšega dela dolga?
Nataša
Draga Nataša,
tvoji prijateljici, ki si po mojem mnenju ne zasluži zares tega naziva, dam prav v samo eni stvari: če jo želi njen novi partner peljati na Maldive, je to njuna stvar. In če je res plačal celotno potovanje, fotografije zasebnega bazena še niso dokaz, da ima na računu 8000 evrov.
Toda pri vsem drugem konkretno brca v temo. Pred dvema letoma si ji pomagala, ko je bila v stiski. Posodila si ji denar, ki si ga privarčevala s svojim delom, in dogovorili sta se, da ti ga bo vrnila v enem letu. Dve leti pozneje ti ni vrnila niti evra, zdaj pa "živi svoje najboljše življenje" in se obnaša, kot da si ti naredila nekaj grdega, ker si jo na dogovor spomnila. Oprosti, ampak to je popolnoma otročje in neodgovorno.
Zelo priročno je govoriti o iskrenem prijateljstvu, dokler si na tisti strani, ki prejema pomoč. Ko pa je treba izpolniti svoj del dogovora, se nenadoma začnejo očitki o pomanjkanju razumevanja. Ona zdaj igra na to karto, da ji ne privoščiš sreče, jaz pa mislim, da ji privoščiš prav vse: novega partnerja, lepe večerje, Maldive in zasebni bazen. Samo svojih 8000 evrov bi rada nazaj.
Še posebej me moti njena pripomba, da imata z možem oba službo. Kaj ima to opraviti z njenim dolgom? Ali denar ljudi, ki so zaposleni, nenadoma postane skupno dobro, iz katerega si lahko drugi izposojajo brez obveznosti vračila? Če si ne more privoščiti vrniti celotnega zneska, bi lahko vsaj pokazala nekaj dobre volje. Sama si ji predlagala mesečne obroke po 100 ali 200 evrov. Če niti to ni mogoče, naj ti pove, koliko lahko plačuje in kdaj. Toda odgovor "nimam denarja" brez enega samega predloga, kako bo dolg poravnala, po dveh letih ni več dovolj.
Zato ti svetujem, da ne izgubljaš več časa s prepiranjem o Maldivih. Potovanje je postalo priročna tema, ob kateri se lahko prijateljica brani in ti očita zavist. Bistvo pa je precej preprostejše: denar ti dolguje in dogovora ni izpolnila. Če ti ne odpisuje, jo pokliči ponovno in ji jasno povej: "Vesela sem, da si po ločitvi spet srečna, in nimam nobene želje odločati o tvojem življenju. Toda pred dvema letoma sem ti posodila 8000 evrov, ki bi mi jih morala vrniti v enem letu. Do danes nisem prejela ničesar. Prosim, da se do konca meseca dogovoriva o pisnem načrtu vračila."
Če se bo še naprej izmikala, razmisli o pravni poti. Sploh se ne hecam. Shrani vsa sporočila, iz katerih sta razvidna posojilo in dogovor o vračilu, ter se po potrebi posvetuj s pravnikom. Vem, da je neprijetno razmišljati o tem, da bi morala od dolgoletne prijateljice denar zahtevati po uradni poti. Ampak če se bo še naprej delala neumno, se bojim, da drugače ne bo šlo. Mogoče ne računa na to, da boš šla tako daleč in ravno zato bodi vztrajna.
In ne pozabi: ko je ona potrebovala 8000 evrov, si bila dovolj dobra prijateljica, da si ji jih posodila, zdaj, ko jih potrebuješ nazaj, pa si nenadoma slaba prijateljica, ker jih zahtevaš. Prijateljstvo ni brezobrestni kredit, pri katerem lahko dolžnik sam odloči, da mu denarja nikoli ne bo treba vrniti. In če bo vajino prijateljstvo razpadlo zato, ker vztrajaš pri dogovoru, ga nisi uničila ti.
Polona
