Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona je tokrat pred hudo dilemo: lahko prevarana ženska požre ponos in zaradi sinove poroke sedi za isto mizo z možem in njegovo novo partnerko?
Draga Polona,
stara sem 57 let in čez dva meseca se bo poročil moj edini sin. To bi moral biti eden najlepših dni v mojem življenju, a trenutno me že sama misel nanj spravlja v ogromno stisko.
Razlog je ženska, zaradi katere je pred osmimi leti razpadel moj zakon. Z bivšim možem sva bila poročena 25 let. Spoznala sva se na fakulteti, skupaj ustvarila dom in vzgojila sina, na katerega sva bila oba izjemno ponosna. Mislila sem, da bova skupaj dočakala starost. Potem pa sem izvedela, da me že skoraj dve leti vara z deset let mlajšo sodelavko, Simono.
Ko sem odkrila afero, je mož sprva zatrjeval, da gre za kratkotrajno razmerje in da ne želi izgubiti družine. Nekaj mesecev sva poskušala rešiti zakon, celo na partnersko terapijo sva hodila. Toda nazadnje mi je priznal, da je zaljubljen vanjo. Odselil se je in čez leto dni sva se ločila. To je bilo eno najtežjih obdobij v mojem življenju. Po četrt stoletja zakona sem ostala sama v stanovanju, kjer je bilo vse povezano z najinim skupnim življenjem. Dolgo nisem mogla normalno spati, izgubila sem precej kilogramov in potrebovala sem več kot dve leti, da sem se vsaj približno postavila na noge.
Zdaj sem seveda bolje. Osredotočila sem se na službo, prijateljice, vmes sem začela celo spet hoditi na zmenke in imela pred tremi leti neko kratko razmerje, ki pa se ni razvilo v nič resnega.
Toda z bivšim možem nimava dobrega odnosa. Pogovarjava se samo takrat, ko je nujno, in še vedno me zaboli, ko pomislim, kako se je končal najin zakon. Sin je bil ob ločitvi star 24 let. Čeprav je že živel na svojem, s cimri, in ni v celoti vedel, kakšno je bilo vzdušje doma, je očetu takrat zelo zameril, nekaj mesecev z njim skoraj ni govoril. Potem pa sta se počasi pobotala. To sem razumela in celo spodbujala. Vedno sem mu govorila, da je oče še vedno njegov oče in da zaradi najine ločitve ne sme izgubiti odnosa z njim.
Nisem pa pričakovala, da bo sčasoma tako dobro sprejel tudi Simono. Sprva mi je govoril, da mu je ob njej neprijetno, potem pa sta se začela pogovarjati in danes se očitno dobro razumeta. S sinovo zaročenko sta bila pri očetu in Simoni že večkrat na večerji, skupaj so šli celo na krajši izlet. O tem nisem veliko spraševala. Ni mi bilo prijetno, vendar sem si govorila, da je sin odrasel in da ima pravico do svojih odnosov. Jaz z njo seveda ne komuniciram, je ne videvam in sem jo popolnoma odmislila.
Pred tremi tedni pa me je povabil na kosilo, da bi se pogovorila o poroki. Povedal mi je, da bosta z zaročenko povabila približno 80 gostov, da imata že izbranega fotografa in da se zelo veselita praznovanja. Potem je nekoliko previdno dodal, da bo na poroki tudi Simona. Priznam, da me je stisnilo pri srcu, vendar nisem rekla ničesar. Seveda sem vedela, da bo prišel njegov oče, in nekako sem pričakovala, da bo želel pripeljati partnerico. Čeprav me je misel na to bolela, sem bila pripravljena potrpeti.
Toda potem mi je sin pokazal sedežni red. Za glavno družinsko mizo bomo sedeli mladoporočenca, njuni priči, starši neveste, jaz, moj bivši mož in Simona. Ženska, s katero me je mož varal in zaradi katere je razpadel najin zakon, bo sedela poleg njega, neposredno nasproti mene. Vprašala sem sina, kaj za vraga je to. Odgovoril mi je, da je to najbolj praktična rešitev, ker želi imeti oba starša blizu sebe, tako kot njegova zaročenka, Simona pa je očetova partnerica in bi bilo čudno, če bi jo posedli drugam. Rekla sem mu, da ne more pričakovati, da bom ves večer sedela za isto mizo z njima in se pretvarjala, da je vse v najlepšem redu.
Takrat se je razjezil. "Mami, od tega je že osem let. A se lahko za en dan obnašaš odraslo?" Ta stavek me je, če sem iskrena, še bolj prizadel, kot bi me lahko katerakoli beseda mojega bivšega moža. Vprašala sem ga, ali se sploh zaveda, kaj mi govori. Ali si predstavlja, kako je, ko ti svet, ki si ga gradil več kot dve desetletji, čez noč razpade na koščke. Odgovoril je, da seveda razume, da sem bila prizadeta, vendar da je to njegova poroka in da ne želi, da bi se vse vrtelo okoli moje zamere. Rekel je še, da je Simona do njega vedno prijazna, da se dobro razume z njegovo zaročenko in da ne vidi razloga, zakaj bi jo morali obravnavati kot nekakšno izobčenko.
"Saj ni samo ona kriva za vajino ločitev," mi je rekel. In čeprav vem, da ima glede tega prav, sem imela občutek, da me je udaril. Nikoli nisem trdila, da je Simona edina kriva. Moj mož je bil tisti, ki mi je obljubil zvestobo. Toda ona je vedela, da je poročen, vedela je, da ima družino, in kljub temu je skoraj dve leti sodelovala v razmerju, ki mi je uničilo življenje. Sin mi je nato rekel, da bo zelo razočaran, če bom zaradi tega delala težave. Pred nekaj dnevi me je poklicala še njegova zaročenka. Je zelo prijazno dekle in dobro se razumeva, zato sem upala, da me bo razumela. Toda tudi ona me je prosila, naj poskusim biti razumevajoča. Rekla je, da si želita sproščene poroke, brez napetosti, in da bi bilo najbolje, če bi se vsi potrudili.
Ko sem jo vprašala, zakaj se potem ne morejo potruditi tudi oni in me posesti drugam, je odgovorila, da bi bilo to nerodno.Torej bi bilo nerodno, če bi Simona ali jaz sedela za drugo mizo. Ni pa nerodno, da moram jaz sedeti nasproti ženske, s katero me je mož varal? Zdaj res ne vem več, kaj naj naredim. Na sinovo poroko seveda želim iti. Rada ga imam bolj kot karkoli na svetu in ne želim, da bi se zaradi tega sprla. Toda ne želim preživeti večera ob opazovanju bivšega moža in njegove partnerice, medtem ko se vsi pretvarjajo, da smo ena velika srečna družina.
Najhuje je, da imam občutek, da sin sploh ne razume, kako zelo me je prizadel. Ko sem mu rekla, da sem zaradi njegovega odnosa žalostna, mi je odgovoril, da moram nekoč vendarle iti naprej. Sem res tako nerazumna? Ali bi morala zaradi sinove sreče požreti ponos in sedeti z njima? In ali imam pravico zahtevati drugačen sedežni red, čeprav gre za njegovo poroko?
Alenka
Draga Alenka,
tvoj sin si želi, da bi bila na poroki oba starša, da bi se vsi lepo razumeli in da ne bi bilo neprijetnih prizorov. Povsem razumljivo. Toda pri tem je očitno prišel do precej nenavadnega zaključka: da je najboljši način za preprečevanje družinskih napetosti ta, da svojo mamo posadi nasproti ženske, s katero jo je oče dve leti varal, in ji naroči, naj se obnaša odraslo. Zakaj pričakuje največ razumevanja prav od človeka, ki je bil v tej zgodbi najbolj prizadet? Tvoj bivši mož je imel afero, zapustil družino in si ustvaril novo življenje. Simona je postala njegova partnerica in se sčasoma vključila tudi v življenje tvojega sina. Ti pa si ostala sama, prebolevala konec petindvajsetletnega zakona in se trudila, da sin zaradi ločitve ne bi izgubil očeta. In zdaj se od tebe pričakuje še nekaj: da boš na poroki dokazala, kako zelo si odrasla, tako da boš brez ugovora sprejela sedežni red, ki ti povzroča bolečino.
To se mi, oprosti, res ne zdi prav. Seveda tvoj sin ni odgovoren za očetovo nezvestobo. Ko se je vajin zakon končal, je bil že odrasel. Imel je svoj odnos z očetom, ki ga je moral po ločitvi na novo urediti. In če se je odločil, da bo sprejel tudi očetovo novo partnerico, ima do tega vso pravico. Niti se mi ne zdi sporno, da je Simona povabljena na poroko. Toda nekaj povsem drugega je pričakovati, da boš z njo sedela za isto mizo. Tu pa se mi zdi, da je tvoj sin prestopil mejo. Poleg tega je tvoje nelagodje odpravil z enim samim stavkom: naj se obnašaš odraslo.
Odraslo vedenje ne pomeni, da človek nima čustev. Ne pomeni, da mora biti prijazen do vseh, ki so ga prizadeli, in se pretvarjati, da se ni zgodilo nič. In zagotovo ne pomeni, da mora sedeti za isto mizo z bivšim možem in njegovo partnerico, če mu je ob tem neprijetno. Odraslo vedenje pomeni tudi to, da znaš povedati, kaj ti ni sprejemljivo, ne da bi pri tem kričala, žalila ali grozila. In prav to si storila. Nisi zahtevala, naj Simone ne povabi. Nisi sinu postavila pogoja, da mora izbirati med tabo in očetom. Prosila si samo, da te posedejo drugam. Iskreno povedano se mi to ne zdi pretirana zahteva, sploh pri poroki z osemdesetimi gosti, kjer je mogoče najti precej različnih rešitev. Tvoj sin in njegova zaročenka lahko na primer pripravita ločeni mizi za obe družini ali nekoliko drugače razporedita starše in priče. Če bi se res želela izogniti napetostim, bi bilo to verjetno precej učinkoviteje, kot da upata, da boš ti ves večer uspešno skrivala svoje občutke.
Zdaj pa še nekaj o tebi. V tvojem pismu je veliko bolečine, ki očitno še ni povsem izzvenela. To ni očitek, tako dolg zakon se ne konča brez posledic. Še posebej ne, če se konča zaradi nezvestobe in če si po ločitvi ostala sama, medtem ko je tvoj mož nadaljeval življenje z žensko, s katero te je varal. Toda tvoj sin ima v eni stvari vendarle prav. Njegova poroka ne sme postati nadaljevanje vajine ločitve. To pomeni, da na ta dan ne smeš pričakovati, da bodo vsi gostje pokazali, na čigavi strani so. Ne smeš od sina zahtevati, naj Simono ignorira, in ne smeš dovoliti, da bi ti njena prisotnost preprečila uživati v pomembnem dnevu svojega otroka.
Toda enako velja tudi zanj. Tudi on ne sme pričakovati, da boš zaradi njegove poroke čez noč pozabila, kaj se je zgodilo. Zato bi ti svetovala, da se še enkrat pogovoriš z njim. Brez posredovanja zaročenke, ki očitno ravno tako sprejema samo njegovo perspektivo, tvoje pa ne razume. Samo vidva. Povej mu, da ga imaš rada, da se njegove poroke iskreno veseliš in da si želiš biti tam. Povej mu tudi, da razumeš, zakaj je povabil Simono, in da temu ne nasprotuješ. Nato pa mu jasno povej, da ne želiš sedeti za isto mizo z njo in bivšim možem. In če tega ne razume, mu lahko poveš nekaj zelo preprostega: "Ne gre za stare zamere ali za to, da bi moral izbirati med mano in očetom, prosim te samo, da mi na svoji poroki omogočiš, da se bom počutila prijetno." Mislim, da je to povsem razumna prošnja.
Če pa bo kljub temu vztrajal pri istem sedežnem redu, boš morala razmisliti, kaj ti je pomembnejše. In tukaj ti bom povedala nekaj, kar ti morda ne bo najbolj všeč. Ne bi ti svetovala, da zaradi tega izpustiš sinovo poroko. Čeprav je sinova zahteva nerazumna, ti bi bilo gotovo nekoč žal, če bi zaradi ženske, ki ti je že vzela toliko miru, zamudila še enega najpomembnejših trenutkov v življenju svojega sina.
Če ne bo želel spremeniti sedežnega reda, lahko še vedno poiščeš način, da se zaščitiš. Morda se dogovoriš, da boš sedela drugje, tudi če to pomeni nekoliko manj slovesno mesto. Morda se po večerji pridružiš prijateljicam ali sorodnikom, ob katerih ti bo prijetno. Ni treba, da ves večer preživiš ob opazovanju bivšega moža in Simone. Predvsem pa ne dovoli, da bi njuna prisotnost določala, kako se boš počutila ob sinovi sreči.
Polona
