Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Poloni tokrat piše ženska, ki po desetletjih ni izvedela le, da jo je mož varal, temveč tudi, da ima hčer ...
Draga Polona,
stara sem 55 let in z možem sva poročena že skoraj 30 let, imava dva odrasla sinova. V najinem življenju nikoli ni bilo hudih pretresov, zdaj pa se mi je vse skupaj praktično čez noč razsulo na prafaktorje. Izvedela sem namreč, da ima moj mož še enega otroka: najstniško hčer, za katero do nedavnega sploh ni vedel, da obstaja.
Vse se je začelo, ko je mož prejel sporočilo neznanega dekleta. Napisala mu je, da je njegova biološka hči in da bi ga rada spoznala. Sprva je mislil, da gre za pomoto, potem pa mu je povedala ime svoje mame in koščki so se sestavili. Dekle, ki mu je pisalo, je bilo namreč hči njegove nekdanje sodelavke, s katero je imel pred dvajsetimi leti nekajmesečno razmerje.
Ko mi je mož vse to povedal, sem mislila, da bom omedlela. Nikoli nisem niti posumila, da me je varal. Takrat sta bila najina sinova še majhna, jaz pa sem delala v šoli in skrbela za družino. Mož je imel zahtevno službo in je bil pogosto odsoten, vendar sem mu popolnoma zaupala. Zdaj vem, da je nekaj mesecev živel dvojno življenje. Toda to še ni bilo najhujše! Ko sem ga vprašala, zakaj se je razmerje končalo, mi je povedal, da je ljubica zanosila. Pravi, da mu je povedala, da želi otroka obdržati, on pa jo je prosil, naj tega ne stori. Ni želel zapustiti družine in bal se je, da bom izvedela za afero. Po nekaj prepirih sta se dogovorila, da ji bo dal denar, ona pa se bo odselila in prekinila vse stike z njim.
Dal ji je 25.000 evrov! Takrat je bil to za naju ogromen znesek. Imela sva kredit za hišo, denar je šel za šolske in obšolske aktivnosti otrok in ostale nujne zadeve. Spomnim se, da je mož tisto leto govoril o slabih poslovnih rezultatih in da sva morala zaradi finančnih težav odpovedati družinske počitnice.
Zdaj vem, kam je šel denar! Mož trdi, da mu je ljubica pred odhodom rekla, da je nosečnost prekinila. Zato je bil prepričan, da otroka ni. Toda ko sem ga vprašala, zakaj ji je potem dal toliko denarja, je rekel, da je želel, da izgine iz njegovega življenja, ne glede na to, kaj se bo odločila glede nosečnosti.
Poleg tega, da sem popolnoma šokirana, nimam pojma, kaj naj si zdaj mislim. Po eni strani je mogoče, da mu je lagala. Po drugi pa se mi zdi, da je moj mož takrat predvsem želel kupiti svoj mir in da ga ni zanimalo, kaj se bo zgodilo z njo ali otrokom.
Punci, ki mu je pisala, je ime Eva in mama ji je šele pred kratkim povedala, kdo je njen oče. Eva pravi, da od njega ne želi denarja. Želi ga samo spoznati in izvedeti, zakaj ni bil del njenega življenja. Mož je po začetnem šoku pristal na srečanje. Zdaj pravi, da bi rad vzpostavil odnos z njo, če se bo izkazalo, da je res njegova hči. Dogovorila sta se tudi za test očetovstva. Toda ko mi je povedal, da jo želi povabiti na kosilo k nama domov, sem popolnoma izgubila živce.
Rekla sem mu, da ne more pričakovati, da bom v svoji kuhinji sedela z odraslo hčerjo njegove ljubice, medtem ko še vedno poskušam razumeti, da me je pred leti varal. Odgovoril mi je, da Eva ni ničesar kriva in da si zasluži priložnost spoznati očeta. In da ne more spremeniti preteklosti, lahko pa poskusi popraviti odnos s hčerjo. S tem se strinjam. Vem, da ni kriva. Toda ali to pomeni, da moram jaz takoj sprejeti vse, kar se je zgodilo? Najhuje je, da sinova še ne vesta ničesar. Mož pravi, da jima morava povedati, saj imata pravico vedeti, da imata polsestro. Strah me je, kako bosta reagirala. Še posebej starejši sin, ki očeta zelo občuduje.
Mož mi zdaj vsak dan govori, da me ljubi, da je bila afera največja napaka njegovega življenja in da je po tistem, ko jo je prekinil, naredil vse, da bi bil dober mož in oče. Toda jaz se sprašujem, ali bi mi sploh kdaj povedal resnico, če se Eva ne bi oglasila. Res se mi ne zdi prav, da se zdaj vse vrti okoli njegovih občutkov krivde in njegove nove hčere, medtem ko sem jaz tista, ki mora nekako sprejeti, da je bilo najino življenje zgrajeno tudi na veliki laži.
Bi morala moža podpreti pri tem, da vzpostavi odnos s hčerjo? In ali je sploh mogoče odpustiti človeku, ki ti je dvajset let prikrival nekaj tako velikega?
Tatjana
Draga Tatjana,
tvoj mož je pred dvajsetimi leti naredil nekaj zelo grdega. Imel je afero, ljubici ponudil denar, da bi izginila iz njegovega življenja, in se nato vrnil domov k ženi in otrokoma, kot da se ni zgodilo nič.
Dvajset let je živel z resnico, ki je ti nisi poznala. Zdaj pa se je pojavila mlada ženska, ki bi rada spoznala svojega očeta, in nenadoma se od tebe pričakuje, da boš razumela, odpustila in morda celo pripravila nedeljsko kosilo. Kako prikladno, kajne?
Seveda Eva, ta mlada ženska, ni storila ničesar narobe. Ni izbrala svojih staršev, ni odločala o njunem razmerju in zagotovo ni odgovorna za to, kako se je njen oče pred dvajsetimi leti odzval na novico o nosečnosti. Če želi spoznati svojega biološkega očeta, ima vso pravico, da ga poišče. Prav tako ima tvoj mož pravico, da z njo vzpostavi odnos, če se izkaže, da je res njegova hči. Toda to ne pomeni, da si ti dolžna pri tem sodelovati. Pravica otroka do odnosa z očetom ni isto kot dolžnost očetove žene, da ta odnos takoj sprejme v svoj dom.
Zato se mi zdi, da tvoj mož dela novo napako: namesto da bi razumel, kako globoko te je prizadel, se zdi, da želi čim prej urediti stvari. Spoznati hčer, povedati sinovoma, organizirati srečanje in začeti novo poglavje. Zate to ni novo poglavje. Zate je to trenutek, ko si izvedela, da je imel tvoj zakon pred dvajsetimi leti povsem drugačno podobo, kot si verjela. In tega ni mogoče urediti z enim pogovorom.
Zato ti svetujem, da možu jasno poveš, da njegovega odnosa z Evo ne nameravaš preprečevati, vendar trenutno nisi pripravljena sodelovati pri družinskih srečanjih. Lahko se dobita na kavi. Lahko gresta na kosilo. Lahko se začneta spoznavati. Ni pa nobenega razloga, da bi moralo njuno prvo srečanje potekati za tvojo jedilno mizo. Tvoj dom mora biti trenutno tudi prostor, kjer lahko v miru predelaš to, kar si izvedela.
In še glede tistih 25.000 evrov. Priznam, da me je ta del tvojega pisma še posebej zmotil. Ne samo zato, ker je mož ljubici dal denar, ampak zato, ker ga je vzel iz vajinega skupnega življenja in ti lagal o razlogih za finančne težave. Medtem ko si ti razmišljala, kako boste odplačevali kredit in zakaj si ne morete privoščiti počitnic, je on z denarjem poskušal prikriti posledice svoje afere. To ni bila samo nezvestoba, ampak tudi finančna izdaja. Tukaj imaš vso pravico zahtevati odgovore: od kod je prišel denar? Kako ga je zbral? Kaj natančno sta se z ljubico dogovorila? In predvsem, kaj je v resnici vedel o nosečnosti?
Tvoj mož pravi, da je verjel, da je bila prekinjena. Morda govori resnico, a po toliko prikrivanja je razumljivo, da mu ne moreš preprosto verjeti na besedo. Če želi obnoviti tvoje zaupanje, bo moral sprejeti, da boš imela vprašanja, na katera mu morda ne bo prijetno odgovarjati. Posebej pomembno se mi zdi tudi vprašanje vajinih sinov. Strinjam se, da jima morata povedati resnico, ko bo očetovstvo potrjeno. Odrasla sta in novica, da imata polsestro, neposredno zadeva tudi njiju. Toda ne dovoli, da bi mož to nalogo preložil nate. On je tisti, ki je imel afero. On je tisti, ki je prikrival nosečnost in plačilo. Zato mora biti tudi on pripravljen prevzeti odgovornost za pogovor s sinovoma.
Zdaj pa še nekaj, kar se mi zdi ključno. V pismu sprašuješ, ali je mogoče odpustiti človeku, ki ti je dvajset let prikrival tako veliko skrivnost. Je, ni pa nujno. Nekateri pari po razkritju nezvestobe najdejo pot nazaj drug do drugega. Drugi ugotovijo, da je bilo zaupanje preveč poškodovano.
In nobena od teh odločitev ni sama po sebi napačna.
Zato bi ti svetovala, da si vzameš čas in po potrebi poiščeš pomoč partnerskega terapevta. Ne zato, da bi te prepričal, da moraš odpustiti, ampak zato, da boš lažje ugotovila, kaj potrebuješ za nadaljevanje odnosa. Tvoj mož pravi, da ne more spremeniti preteklosti, lahko pa poskusi popraviti odnos s hčerjo. Toda pri tem ne sme pozabiti, da ima pred sabo še en odnos, ki ga mora popraviti: odnos s tabo.
Polona
