"Moj 68-letni mož je za svojo 29-letno ljubico porabil 90.000 evrov. Zdaj pričakuje, da bom jaz pomagala odplačevati njegove dolgove!" (resnična izpoved)

V rubriki Polona, na pomoč! podiramo tabuje in odgovarjamo na vprašanja, ki si jih morda ne upate zastaviti niti najboljšim prijateljicam ...

20. 11. 2026
"Moj 68-letni mož je za svojo 29-letno ljubico porabil 90.000 evrov. Zdaj pričakuje, da bom jaz pomagala odplačevati njegove dolgove!" (resnična izpoved) (foto: Unsplash/ustvarjeno z UI/Cosmopolitan/fotomontaža)
Unsplash/ustvarjeno z UI/Cosmopolitan/fotomontaža

Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.



Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.

V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.

Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.

Na Polono se je tokrat obrnila bralka, ki je najprej izvedela za moževo afero, nato pa v šoku odkrila, da je za seboj potegnila še dolgove ...

Draga Polona,

stara sem 64 let in pred tremi meseci sem izvedela, da me mož, s katerim sva poročena 35 let, vara z žensko, ki bi bila lahko najina hči. Pravzaprav je še mlajša od najine starejše hčerke. Toda to ni najhujši del zgodbe, čeprav verjemi, da me je že to do konca šokiralo. Najhuje je, da je moj mož v zadnjih treh letih zanjo zapravil približno 90.000 evrov, zdaj pa pričakuje, da mu bom jaz pomagala odplačati dolgove, ki so zaradi tega nastali.

Z možem sva imela vedno razmeroma lepo življenje. Nikoli nisva bila bogata, vendar nama ni ničesar manjkalo. Oba sva dolgo delala, odplačala sva hišo in vzgojila dva otroka, ki sta danes že samostojna. Mož se je pred dvema letoma upokojil, jaz pa sem še zaposlena. Do upokojitve imam še nekaj let. Zadnja leta je veliko govoril o tem, da se počuti starega, da ga življenje prehiteva in da ni več tako pomemben kot nekoč. Mislila sem, da gre za običajno krizo ob upokojitvi. Spodbujala sem ga, naj si najde kakšen hobi, večkrat sem predlagala, da bi skupaj kam odpotovala, vendar je bil pogosto slabe volje. Zdaj vem, zakaj. Pred tremi leti je spoznal 29-letno žensko, ki je takrat delala v lokalu, kamor je občasno zahajal. Začela sta se dobivati in kmalu je postal njen glavni finančni podpornik. Plačeval ji je najemnino, pomagal pri nakupu avtomobila, financiral potovanja in ji nakazoval denar, kadar ga je potrebovala.

Ko sem izvedela za razmerje, mi je najprej povedal samo, da je šlo samo za nekaj srečanj in da je vse skupaj že končano. Potem pa sem našla bančne izpiske. Nekaj denarja za vse zgoraj omenjeno je vzel iz svojih prihrankov, nekaj iz skupnih sredstev, do katerih sva imela oba dostop, preostanek pa si je izposodil. Najel je dva potrošniška kredita, za katera nisem vedela, in si sposodil še 15.000 evrov od dolgoletnega prijatelja.

Ko sem seštela vse zneske, sem skoraj omedlela. Približno 90.000 evrov. Za žensko, ki jo je poznal tri leta. Zame pa je bilo zadnja leta pogosto predrago že to, da bi šla za konec tedna v kakšen hotel. Ko sem ga soočila z vsem, je jokal. Rekel je, da se je ob njej počutil mlad, zaželen in pomemben. Da mu je govorila stvari, ki jih že dolgo ni slišal. Da je vedel, da ravna narobe, vendar ni znal nehati. Potem mi je povedal, da ga je pred nekaj meseci zapustila. Menda je spoznala drugega moškega. Ne vem, ali je bila z njim zaradi denarja ali je do njega kdaj čutila kaj več. Iskreno povedano me niti ne zanima. Zanima pa me, zakaj moram zdaj jaz plačevati za njegovo neumnost.

Mož ima zdaj zaradi tega približno 38.000 evrov dolgov. Pokojnina mu zadostuje za tekoče stroške in del obrokov, vendar vseh obveznosti ne zmore redno poravnavati. Pred nekaj tedni je prišel do mene s predlogom, ki me je popolnoma šokiral. Rekel je, da bi lahko prodala zemljišče, ki sem ga pred leti podedovala po očetu. Gre za zazidljivo parcelo na obrobju manjšega kraja. Zemljišče je pisano name in sem ga vedno razumela kot svojo varnostno rezervo. Oče mi ga je zapustil, ker je želel, da imam nekaj svojega. Mož pravi, da bi zanj lahko dobila okoli 60.000 evrov, kar bi bilo več kot dovolj, da poplačava njegove dolgove in nama še nekaj ostane. Ko sem mu rekla, da o tem ne bom niti razmišljala, je bil užaljen.

"Petintrideset let sva skupaj. Ali zdaj res ne bova več stala drug ob drugem, ko je težko?" me je vprašal. Nisem vedela, ali naj se smejim ali jočem. On je tri leta financiral življenje drugi ženski! In zdaj naj bi jaz prodala očetovo dediščino, da bo lahko mirno spal? Povedala sem mu, da lahko proda svoj avto, zmanjša stroške in se sam dogovori z upniki. Odgovoril je, da z avtomobilom ne bo pokril niti polovice dolga in da pri njegovih letih nima več možnosti, da bi zaslužil toliko denarja. Potem je začel govoriti, da sem maščevalna. Da ga kaznujem za napako, ki jo iskreno obžaluje. Da sem vendar njegova žena in da sva si ob poroki obljubila, da si bova stala ob strani v dobrem in slabem. "Če bi ti naredila kakšno neumnost, bi ti jaz pomagal," mi je rekel. To me je še posebej razjezilo. Ne predstavljam si, da bi tri leta skrivaj nakazovala denar trideset let mlajšemu ljubimcu, potem pa od moža pričakovala, da bo prodal družinsko dediščino in poravnal moje dolgove.

Toda zgodba se tu ne konča. Pred kratkim je mož o najinih finančnih težavah povedal tudi otrokoma. Seveda jima ni razložil vseh podrobnosti. Rekel je samo, da je naredil nekaj slabih finančnih odločitev in da sva se zaradi tega sprla. Ko sem jima povedala resnico, sta bila zgrožena. Hčerka mi je rekla, naj zemljišča nikakor ne prodam. Sin pa meni, da bi morala razmisliti o tem, kako bova uredila finance, saj živiva v isti hiši in se lahko moževi dolgovi prej ali slej dotaknejo tudi mene.

To razumem. Toda še vedno ne razumem, zakaj bi morala žrtvovati nekaj, kar mi je zapustil oče, da bi moža rešila posledic njegove afere. Najbolj pa me boli, da se mož obnaša, kot da sem jaz tista, ki ogroža najino prihodnost. Pravi, da bi lahko s prodajo zemljišča vse rešila in živela naprej, jaz pa da zaradi svoje trme tvegam najino finančno varnost. Včasih imam občutek, da je popolnoma pozabil, zakaj sva sploh v tem položaju. Ali po 35 letih zakona res nimam dolžnosti, da mu stojim ob strani, tudi ko je naredil nekaj tako groznega? In predvsem: ali je sploh mogoče nadaljevati zakon z nekom, ki te je tako izdal, potem pa pričakuje, da boš za njegovo izdajo še plačala? Še vedno ga imam rada, a res ne vem, kako naprej ...

Milena

Draga Milena,

tvoj mož ima prav v eni stvari. Po 35 letih zakona je povsem razumno pričakovati, da si bosta zakonca v težkih trenutkih stala ob strani. Toda pri tem je očitno spregledal precej pomembno podrobnost. Težki trenutki, ki jih prinese življenje, niso isto kot dolgovi, ki jih ustvariš s financiranjem svoje ljubice. Bolezen, izguba službe, nepričakovani stroški, družinska tragedija – vse to so okoliščine, v katerih partnerja običajno potrebujeta podporo drug drugega. Toda tvoj mož ni izgubil 90.000 evrov zaradi nesreče, ni jih porabil za zdravljenje ali reševanje družinskega podjetja.

Tri leta jih je namenjal ženski, s katero te je varal. In zdaj pričakuje, da boš prodala zemljišče, ki ti ga je zapustil oče, da bo lahko poravnal račune za svoje skrivno življenje. Milena, upam, da obe veva, da to ni prošnja za zakonsko solidarnost, pač pa poskus, da bi stroške njegove nezvestobe prenesel nate. Zato je tvoje ogorčenje popolnoma razumljivo.

Ne gre namreč samo za denar. Gre za tri leta laganja, za skupne prihranke, ki jih je porabljal brez tvoje vednosti, in za dejstvo, da je bil pripravljen ogroziti vajino finančno prihodnost, da bi ohranil razmerje z drugo žensko. Pomisli, kaj bi se zgodilo, če ga ženska ne bi pustila. Bi se zadolžil za 200.000 evrov? 

In potem je tu še nekaj, kar me posebej moti. Tvoj mož očitno ni prišel k tebi z vprašanjem, kako lahko popravi škodo, ki jo je povzročil. Prišel je z načrtom, kako jo lahko popraviš ti. Zemljišče je tvoje. Podedovala si ga po očetu, ki ti ga je zapustil kot varnostno rezervo. Pri 64 letih imaš še nekaj let do upokojitve. Prav zdaj bi morala razmišljati o tem, kako si zagotoviti čim bolj mirno in finančno varno starost. Namesto tega te mož prepričuje, naj se odpoveš premoženju, ki bi ti lahko nekoč omogočilo večjo neodvisnost. In zakaj? Da njemu ne bi bilo treba živeti s posledicami svojih odločitev.

Vseeno pa morava tu ločiti dve stvari. Eno je vprašanje, ali bi morala zemljišče prodati, ker mož to od tebe zahteva. Moj odgovor je jasen: ne. Drugo pa je vprašanje, kakšne finančne posledice imajo njegovi dolgovi lahko zate. Tu ti ne bi svetovala, da se zanašaš samo na to, da so krediti napisani na njegovo ime. Pri zakonskih dolgovih so pomembne okoliščine njihovega nastanka, namen porabe, morebitna skupna sredstva in pravna ureditev vajinega premoženja. Zato bi bilo pametno, da se čim prej posvetuješ z odvetnikom, ki se ukvarja z družinskim in premoženjskim pravom. Ne zato, ker bi morala moža reševati, ampak ker moraš zaščititi sebe. Pridobi jasen pregled nad vsemi njegovimi obveznostmi, preveri, kaj se je zgodilo s skupnimi prihranki, in ugotovi, kakšne pravice imaš glede premoženja, ki sta ga ustvarila v zakonu. Predvsem pa ne prodajaj zemljišča in ne podpisuj nobenih novih finančnih dogovorov, dokler ne razumeš vseh posledic.

Zdaj pa k tvojemu možu. Pravi, da se kesa. Verjamem, da mu je žal. Toda ob branju tvojega pisma se ne morem znebiti vprašanja, česa mu je pravzaprav žal. Da te je tri leta varal? Da je porabil ogromno denarja? Ali da ga je ljubica zapustila in je ostal sam z dolgovi? Morda iskreno obžaluje vse troje. Toda njegovo trenutno ravnanje ne kaže ravno na to, da bi razumel, kako hudo te je prizadel. V svojem pismu se večkrat sprašuješ, ali bi morala možu pomagati, ker sta skupaj že 35 let. Toda jaz bi te vprašala nekaj drugega. Ali si sploh še želiš ostati z njim? Nisem zasledila veliko o tem, da bi si mož prizadeval ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Veliko več pišeš o njegovih dolgovih, zahtevah in očitkih. Kot da bi bilo trenutno najpomembnejše vprašanje, kako rešiti njegove finance, ne pa, kako rešiti vajin zakon.

Milena, pri 64 letih nisi prestara za nov začetek. Vsekakor pa zemljišče obdrži. Morda bo tvoj prvi korak k samostojnosti. Morda ga boš zapustila otrokoma. Morda ti bo preprosto dajalo občutek varnosti. Karkoli boš storila, naj bo to tvoja odločitev, ne račun za moževo afero.

Polona

"Mož me je varal z mojo najboljšo prijateljico. Zdaj želi, da ji odpustim, ker ima raka!" (resnična zgodba Slovenke)
Odkrijte Cosmo decembrski priročnik

Cosmo newsletter

Bodi vedno korak pred drugimi

Prijavi se na Cosmopolitan novičnik in vsak teden prejmi izbor ekskluzivnih zgodb iz sveta mode, lepote, odnosov, pop kulture in življenjskega sloga.