Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Poloni piše ženska, ki je po dolgih letih zakona ugotovila, da njen mož skrivaj obiskuje prostitutko, zdaj pa se sprašuje, ali lahko po takšni izdaji sploh še verjame človeku, s katerim si je ustvarila družino.
Draga Polona,
stara sem 42 let, z možem sva poročena petnajst let in imava dva otroka. Če bi me pred enim mesecem vprašala, ali je mogoče, da moj mož skriva kaj tako velikega, bi se ti smejala. Ampak očitno sem tudi jaz padla na finto.
Vse se je začelo zaradi ene neumne stvari. Mož že dve leti vsak četrtek zvečer hodi na fitnes. Temu nikoli nisem posvečala posebne pozornosti. Vsi imamo pravico do svojih hobijev in časa zase. Potem pa sem nekega dne iskala parkirni listek v predalu njegovega avtomobila in našla račun. Najprej nisem razumela, kaj gledam. Potem sem opazila ime ženske, naslov in zraven nakazila, ki so se ponavljala. Vsak teden. Vedno približno isti znesek. Malo po tem, ko naj bi bil "na fitnesu".
Nekaj dni sem si lagala, da obstaja normalna razlaga, potem pa nisem več zdržala in sem mu pogledala telefon. Še zdaj mi je slabo. Moj mož si je dve leti dopisoval z žensko, se z njo dogovarjal za termine in ji pošiljal denar. Ne z ljubico – s prostitutko. Bil je njena REDNA STRANKA.
Ko sem ga s tem soočila, je rekel nekaj, kar me je skoraj bolj prizadelo kot vse ostalo. Da naj na to ne gledam kot na prevaro, ker je "samo storitev". Kot da bi govoril o menjavi gum. Zdaj nimam pojma, kaj naj naredim. Ne govoriva, spiva v ločenih sobah. Del mene bi ga najraje vrgel iz hiše. Drugi del pa še vedno vidi človeka, s katerim sem preživela toliko življenja. Nočem uničiti življenja otrokom. Ne vem več, kaj je normalna reakcija. Ne vem niti, ali sem bolj jezna ali ponižana. Muči me tudi vprašanje, ali bi, če ga ne bi 'ujela', to počel do konca življenja?
Ponižana
Draga ponižana,
ne dovoli, da te prepriča, da to ni prevara. Definicije ne določa on in večina ljudi bi redne skrivne obiske prostitutke zelo jasno uvrstila med nezvestobo. Veš, kaj je mene pri tvojem pismu najbolj zabolelo? Niti ne toliko seks z drugo, ampak ta rutina laganja. Dve leti ti je vsak teden mirno rekel, da gre na fitnes in te laži so postale tako običajne, da jih je lahko izrekel brez razmisleka. Bil je nekje drugje, kot si ti mislila, da je, in to več kot stokrat. To ni en spodrsljaj, pač pa sistem. Zato si dovoli biti prizadeta, saj te je človek, ki si ga imela rada, sistematično zavajal.
Zdaj pa še nekaj pomembnega. Ne sprejemaj velikih odločitev samo zato, ker te je sram. Veliko ljudi po takem odkritju začne razmišljati predvsem o tem, kaj bodo rekli drugi. Ampak to ni vprašanje. Vprašanje je: ali lahko po tem še zgradiš zaupanje? Ali on razume razsežnost tega, kar je naredil? Ali prevzema odgovornost? Ali pa še vedno išče načine, da bi bilo njegovo dejanje videti manj sporno? Ker če človek po dveh letih laganja najprej razlaga, zakaj to tehnično ni prevara, potem še ni prišel do najpomembnejšega dela zgodbe: iskrenosti.
Vsekakor ti ni treba danes vedeti, ali ga boš zapustila ali mu boš odpustila. Zavedaj se le, da je to, kar čutiš, sorazmerno temu, kar se je zgodilo. Tvoj človek je dve leti počel nekaj, kar je skrival pred tabo. In to je ogromno.
Polona
