Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona je tokrat pred dilemo, kaj storiti, ko partner za terapevta uporablja kar umetno inteligenco.
Draga Polona,
stara sem 30 let, s fantom sva skupaj štiri leta in do pred kratkim sem mislila, da imava čisto normalen odnos. Zdaj pa sem izvedela, da je zadnjih šest mesecev najine težave podrobno opisoval umetni inteligenci, ki mu je očitno postala nekakšna osebna terapevtka.
Najprej naj povem, da nimam nič proti uporabi umetne inteligence. Tudi sama jo občasno uporabljam za službo, recepte ali kakšen nasvet. Toda to, kar sem našla na fantovem računalniku, me je popolnoma pretreslo. Pred dvema tednoma sem si izposodila njegov prenosnik, ker se je moj pokvaril. To ni bilo nič nenavadnega, saj si naprave pogosto posojava in nimava navade skrivati gesel. Ko sem odprla brskalnik, je bil na zaslonu odprt pogovor s klepetalnikom. Vprašanje se je glasilo: "Ali je moja partnerica čustveno manipulativna?"
Seveda nisem mogla obrzdati radovednosti. Kliknila sem nanj in začela brati. Fant je umetni inteligenci že več mesecev opisoval najine prepire. Kopiral je moja zasebna sporočila, ji pripovedoval o najinem spolnem življenju in celo spraševal, ali je normalno, da po štirih letih zveze nimam vedno želje po spolnosti. Kar pa me je najbolj prizadelo, je bilo to, kako me je opisoval: kot izjemno manipulativno in krivo za vse najine prepire.
V enem od pogovorov je na primer napisal, da sem ga "kaznovala s tišino", ker se dva dni nisem želela pogovarjati z njim. V resnici sva se takrat sprla, ker je brez mojega dovoljenja posodil moj avto svojemu prijatelju. Ko sem mu povedala, da se mi to zdi nesprejemljivo, je začel kričati name in me žaliti. Zato sem odšla k sestri in mu rekla, da potrebujem nekaj časa, da se pomirim. Umetni inteligenci ni omenil ne avtomobila ne kričanja. Napisal je samo, da sem se za dva dni umaknila in ignorirala njegove poskuse sprave, klepetalnik pa mu je odgovoril, da je lahko dolgotrajno ignoriranje partnerja oblika čustvenega pritiska, če se uporablja kot kazen.
V drugem pogovoru je opisal, kako sem se razjezila, ker je odpovedal najin skupni vikend, da bi šel s prijatelji na smučanje. Toda pozabil je omeniti, da sva imela takrat že plačano nastanitev, ki je nisva mogla odpovedati. Umetna inteligenca mu je svetovala, naj postavi jasne meje in naj ne dovoli, da bi partnerica nadzorovala njegovo družabno življenje. Fant je nato vprašal: "Ali misliš, da sem v zvezi z narcisom?"
Prebrala sem še več pogovorov. V nekaterih je klepetalnik opozoril, da ne pozna moje strani zgodbe, toda fant je vedno znova dodajal nove primere, v katerih sem izpadla ljubosumna, posesivna in nerazumna. Najhuje pa je bilo, ko sem odkrila, da je kopiral tudi moja zelo intimna sporočila, ki sem mu jih poslala v obdobju, ko sem imela težave s samozavestjo in spolnostjo. O teh stvareh nisem govorila niti z najboljšimi prijateljicami.
Ko sem ga soočila s tem, je bil najprej besen, ker sem brala njegove zasebne pogovore. Priznala sem, da tega ne bi smela storiti. Toda vprašala sem ga, kako je lahko moje najbolj osebne misli delil z računalniškim sistemom, ne da bi me vprašal. Odgovoril mi je: "Saj to ni človek. Kaj, a se bojiš, da bo robot tvoje stvari govoril naprej? Potem pa je dodal nekaj, kar me je še bolj pretreslo. "Poleg tega mi je večkrat potrdil, da tvoje vedenje ni normalno. Mogoče bi morala končno malo razmisliti o sebi. Poskušala sem mu razložiti, da mu je sistem odgovarjal na podlagi tega, kar je sam napisal. Če bi povedal celo zgodbo, bi najbrž dobil drugačen odgovor. Toda vztraja, da je bil iskren in da so bili nasveti objektivni, ker jih ni dajal človek, ki bi bil na čigarkolišnji strani.
Zdaj se skoraj vsak pogovor med nama konča tako, da mi pove, kaj o mojem vedenju meni umetna inteligenca. Če mu rečem, da me je prizadel, odgovori, da 'spet prelagam krivdo'. Če se ne želim prepirati, pravi, da uporabljam 'silent treatment'. Če mu povem, da mi nekaj ni všeč, me vpraša, ali poskušam nadzorovati njegovo vedenje. Počutim se, kot da se ne pogovarjam več s svojim fantom, ampak z nekom, ki je na spletu našel priročnik, kako dokazati, da je za vse težave v zvezi kriva njegova partnerica. Kaj naj storim?
Sara
Draga Sara,
tvoj fant je očitno našel popolnega sogovornika. Takšnega, ki je vedno na voljo, ga nikoli ne prekine sredi stavka in mu lahko v nekaj sekundah napiše pet odstavkov o tem, zakaj je njegovo razmerje toksično. Edina težava je, da mu ta sogovornik ne more povedati, kaj se je v vajinem stanovanju dejansko zgodilo. Umetna inteligenca ni sedela v avtomobilu, ki ga je posodil prijatelju. Ni slišala, kako je kričal nate. In ni bila zraven, ko je odpovedal vajin že plačani vikend. Ve samo tisto, kar ji je povedal on.
Zato začniva pri največjem nesporazumu v njegovi razlagi: prepričanju, da je nasvet objektiven samo zato, ker ga je napisala umetna inteligenca. Ni tako preprosto. Klepetalnik lahko pomaga človeku razmišljati o odnosih, prepoznati določene vzorce in si pripraviti vprašanja za pogovor. Toda če mu nekdo predstavi samo polovico zgodbe, ne more čudežno poznati še druge polovice. Če napišem, da me partner dva dni ignorira, bom morda dobila povsem drugačen odgovor, kot če pojasnim, da se je partner umaknil, ker sem nanj kričala in brez dovoljenja uporabljala njegove stvari. In če nekdo dovolj vztrajno išče potrditev za svoje prepričanje, jo lahko najde tudi v odgovorih, ki so v resnici precej bolj previdni, kot jih želi razumeti.
Toda pri tvojem fantu me še bolj kot uporaba klepetalnika moti nekaj drugega. On nasvetov očitno ne uporablja zato, da bi bolje razumel vajin odnos. Uporablja jih zato, da bi zmagoval v vajinih prepirih. Ko mu poveš, da te je prizadel, ne razmisli o svojih dejanjih, ampak ti postreže z izrazom, ki ga je prebral na spletu. Ko potrebuješ čas zase, te obtoži čustvenega kaznovanja. Ko se z nečim ne strinjaš, govori o nadzoru. V takih pogovorih ne moreš zmagati.
Zdaj pa še nekaj o tvojem ravnanju. Da, tudi ti si prestopila mejo, ko si brez njegovega dovoljenja brala njegove zasebne pogovore. To, da si si z dovoljenjem izposodila njegov računalnik, še ne pomeni, da si imela pravico pregledovati vse, kar je na njem. Toda tvoja napaka ne izbriše njegove. In njegova pravica do zasebnosti ne pomeni, da ima neomejeno pravico deliti tvoje najbolj intimne izpovedi.
Posebej me moti, da je v klepetalnik kopiral sporočila o tvojem spolnem življenju in osebnih stiskah. To so stvari, ki si jih zaupala njemu, ne pa kateremukoli zunanjemu sistemu. Seveda ima tudi tvoj fant pravico poiskati pomoč. Lahko se pogovori s prijateljem, terapevtom ali uporabi digitalno orodje. In če želita odnos rešiti, bi vama obema precej bolj koristil pogovor s partnerskim terapevtom, kjer bi oba dobila prostor za svojo plat zgodbe. Toda to ima smisel samo, če je tudi on pripravljen prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Polona
