Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Poloni piše bralka, ki ima občutek, da je v razmerju z moškim – in njegovo mamo.
Draga Polona,
stara sem 29 let in približno pet mesecev hodim z 31-letnim moškim. Zelo mi je všeč in do pred kratkim pri njem res nisem videla nobene večje težave, potem pa sem začela opažati nekaj, kar me iz tedna v teden bolj moti: svoji mami pove praktično vse.
Prvič sem to zares opazila na večerji. Naročila sem testenine, ki so bile res lepo servirane, fant pa je vzel telefon in jih fotografiral. Mislila sem, da fotografira zase, a sem videla, da fotografijo nekomu pošilja. Vprašala sem, komu, in čisto mirno je odgovoril: "Mami. Sem ji povedal, da greva sem, pa jo zanima, kakšna je hrana."
Malo nenavadno se mi je zdelo, ampak sem se zasmejala in pozabila na to. Čez kakšnih deset minut ga je poklicala. Oglasil se je kar za mizo in mama ga je vprašala, ali je bilo dobro. Povedal ji je, kaj je naročil on, kaj jaz, in da bi ji bila restavracija verjetno všeč. Pogovor je trajal mogoče dve minuti, nič takega, sem pa kmalu začela opažati, da to počne ves čas. Ko sva šla za vikend v hribe, ji je poslal fotografijo razgleda in najine sobe. Ko sva šla na koncert, ji je poslal posnetek, ko je prvič prespal pri meni in sem naslednje jutro naredila zajtrk, je fotografiral še tega.
Takrat sem ugotovila, da mama ve praktično za vsak najin zmenek. Ve, v katere restavracije hodiva. Ve, kam sva šla za vikend. Ve, kdaj je pri meni. Ve, kaj sem mu kupila za rojstni dan. Očitno ji je pokazal tudi fotografijo moje dnevne sobe, ker mu je enkrat po telefonu, ko jo je imel na zvočniku, rekla, da imam "zelo lep kavč".
Polona, njegove mame sploh še nisem dobro spoznala. Pred kratkim sem mu rekla, da se mi zdi vse skupaj malo nenavadno. Ni razumel: rekel je, da sta si z mamo pač blizu in da se z njo pogovarja vsak dan. Oče mu je umrl, ko je bil najstnik, in dolgo sta živela sama. Pravi, da sta bila vedno takšna in da ne vidi razloga, zakaj bi se zdaj, ko ima punco, nehal pogovarjati z njo.
Po eni strani ga razumem. Mama ga ne kliče desetkrat na dan. Ne zahteva, da pride na obisk. Ko sem jo spoznala, je bila do mene zelo prijazna. Zato se počutim še bolj neumno. Ampak vseeno imam včasih občutek, da sva na zmenku trije. Pred nekaj dnevi sva recimo govorila o tem, kam bi šla za novo leto. Rekla sem, da bi šla mogoče v Prago, on pa: "Bom vprašal mamo, kaj ona misli."
Takrat mi je prekipelo. Vprašala sem ga, zakaj mora njegova mama sploh imeti mnenje o tem, kam bova šla midva. On pa se je branil, da sem to popolnoma narobe razumela in da jo je hotel samo vprašati za nasvet, ker je tam že bila.
Potem pa je dodal: "Kaj te sploh tako moti? Saj je moja mama." In ravno to je problem: ne znam mu razložiti, zakaj me moti. Nočem biti ženska, ki pride v moško življenje in začne tekmovati z njegovo mamo. Pravzaprav mi je lepo, da imata spoštljiv odnos. Ampak razmišljam o tem, kako bo, če najina zveza postane resna. Bo mama vedela za vsak najin prepir? Bo vedela, koliko sva plačala za stanovanje? Bo vedela, kdaj poskušava zanositi? Bo vsako najino odločitev najprej komentirala ona?
Ali pa iz čisto normalnega odnosa med mamo in sinom delam problem, ker sama s svojimi starši nisem tako povezana?
Vesna
Draga Vesna,
trenutno se res zdi, da njegova mama dobiva neposredni prenos vajine zveze. In ja, tudi mene bi pri fotografiji zajtrka malo zaskrbelo. Ampak preden ga razglasiva za maminega sinčka: iz tvojega pisma ne razberem, da se dobivaš z moškim, ki pri 31 letih ne zna oprati nogavic brez maminega dovoljenja.
Živi svoje življenje. Mama mu ne izbira deklet. Ne kliče ga desetkrat na dan in očitno ne sabotira vajine zveze. Vidim pa človeka, ki je bil dolga leta zelo tesno povezan z enim staršem in je navajen, da svoje življenje z njim sproti deli. Zanj fotografija tvojih testenin verjetno pomeni približno toliko kot zate fotografija, ki jo pošlješ prijateljici. Zate pa pomeni: Zakaj je njegova mama ravnokar dobila poročilo z najinega zmenka?
Nobeden od vaju ne počne ničesar narobe. Toda če bo vajina zveza postala resna, bo moral razumeti eno pomembno razliko. Njegovo življenje je njegovo in ga lahko z mamo deli, kolikor želi. Vajina zveza pa ni samo njegova. Tvoja dnevna soba, vajini pogovori, vajini prepiri, vajine prihodnje finančne ali intimne odločitve niso avtomatično gradivo za naslednji telefonski pogovor z mamo.
Zato se jaz z njim ne bi prepirala zaradi fotografij hrane. Vprašala bi ga nekaj veliko bolj konkretnega: "Ali obstajajo stvari med nama, za katere meniš, da so samo najine?" Tvoj strah glede prihodnosti je namreč legitimen. Pustiva testenine in Prago: če bosta nekoč imela težave v zakonu, si verjetno ne želiš ugotoviti, da je njegova mama o njih vedela še pred tabo.
Ne zahtevaj torej, naj se neha pogovarjati z njo, zahtevaj pa prostor, v katerem vajina zveza ni družinski skupinski klepet. Če ga zna ustvariti, imaš fanta, ki je pač zelo povezan z mamo. Če ga ne zna – in se mu zdi samoumevno, da ima mama dostop do vsega, kar se dogaja med vama –, potem ne razmišljaš več samo o tem, ali ti je všeč njegov odnos z mamo. Razmišljaš o tem, ali je v njegovem življenju sploh prostor za partnersko zasebnost.
Polona
