"V bistvu dojenčka tako ali tako ne bi obdržala, saj si nikoli nisem želela otrok. Vem, da se moj fant s tem prav tako strinja, ne vem pa, ali naj mu povem ali ne."
S fantom sva skupaj nekje dve leti in pol, oba sva stara 21. Čez poletje sem bila doma na počitnicah, ko sem po nekaj tednih ugotovila, da mi menstruacija zamuja devet dni. Naredila sem dva testa nosečnosti in oba sta bila pozitivna.
Nekaj dni kasneje pa sem začela močno krvaveti.
Obiskala sem ginekologinjo, da je potrdila moj sum. Nekaj časa sem še zmeraj rahlo krvavela in čutila močno bolečino, a se je stanje že precej izboljšalo.
Če sem iskrena, sem v redu. Boli me fizično, ampak na tem območju že od prej čutim kronično bolečino, zato sem se je navadila. V bistvu dojenčka tako ali tako ne bi obdržala, saj si nikoli nisem želela otrok oziroma biti noseča. Vem, da se moj fant s tem prav tako strinja, saj sva se tekom najinega razmerja o tem že nekajkrat pogovarjala.
Nisem pa prepričana, če naj mu povem ali ne.
Nagnjen je k tesnobnosti in zaradi težke situacije med staršama že tako prestaja veliko. Ne želim in nočem, da ga skrbi zame, pa tudi sicer se raje izogiba razmišljanju o takšnih stvareh.
Vendar pa se še nikoli prej nisem znašla v takšnem položaju in ne vem, ali se od mene pričakuje, da mu povem oziroma kako dolgo je primerno počakati, saj, kot sem že povedala, se trenutno nahaja v resnično težki čustveni situaciji, ki slabo vpliva na njegovo duševno zdravje.
Kaj bi pa dekletu svetovala ti?
Vir: Reddit
){kind=link}