"Vem, da je problem le v mojem razmišljanju in moji glavi, a se mi zdi, da sem prišla do ene točke, iz katere ne znam in ne bom nikoli mogla naprej!"
"S fantom sva skupaj že 5 let in sva, tako kot vsi pari, imela vzpone in padce. Padci so bili po večini moja krivda, za kar sem potrebovala veliko časa, da sem si to priznala.
Imam pa problem, ki mi nikakor ne da spati. Fanta ljubim, želim si ustvariti družino z njim, imeti lepo življenje. Kar se fanta tiče, je najboljši moški, prijatelj in sopotnik, ki sem ga kdaj koli spoznala.
Problem je pa v tem, da sem sama s sabo nezadovoljna in se za vsako star počutim krivo. Ker sva v preteklosti imela probleme – fanta sem prevarala, kar sem mu priznala in se z njim o tem pogovarjala ter nekako razčistila, je on začel dvomiti v naju, vendar je glede tega razčistil in je sedaj z njegove strani OK.
Vse to pa se je v zadnjem obdobju preneslo name in sem začela postajati nesigurna, če hočem še to zvezo, vendar fanta ljubim in vem, da je to samo trenutno.
Poleg tega se moji občutki krivde pokažejo na vsakem koraku – krivo se počutim, če mi je nekdo všeč, če mi je privlačen, če se mogoče z nekom dobro pogovarjam in se dobro počutim v družbi.
Fant ima prijatelja, ki mi je všeč, a se z njim nikoli ne pogovarjam, ker ne čutim želje po tem, vendar pa že nekaj časa samo sebe mučim, če mi ta prijatelj pomeni kaj več, če bi hotela biti z njim ...
Prijatelj ima punco, s katero se bo naslednje leto poročil, kar jima od srca privoščim. Poleg tega je pa tako, da se zaradi mojih prejšnjih občutkov krivde, glede vsakega njegovega prijatelja sprašujem, če čutim kaj več.
To se zgodi v trenutku, če se samo o nekom pogovarjam, po pogovoru pa na njega pomislim in si te misli kar ne morem izbiti iz glave, temveč me vsako jutro mori in se stopnjuje tako, da se samo sebe začnem spraševati in mučiti, kaj je na tem.
Potem pa o tej osebi razmišljam cele dneve, tudi ko sem s fantom in se zaradi tega počutim krivo, ker o tem nočem razmišljati in se mi ne zdi prav.
To se mi je par dni nazaj zgodilo tudi s fantovim drugim prijateljem, kateraga sploh videla nisem že pol leta. Z njim sem se pa vedno lepo razumela, ker je tak človek, da se z vsemi puncami zna pogovarjati, je prijazen, je fantov zelo dober prijatelj.
Osebno mi je zelo OK človek, tudi fizično ni napačen, ima pa nekaj slabih lastnosti, ki mi niso všeč. O njem nočem razmišljati in se obremenjevati, ker fantu ne bi nikoli več mogla pogledati v obraz, da se mi take stvari dogajajo tudi s tem prijateljem.
Tako, da se ta moja občutja, ki jih sama ustvarjam z analiziranjem in samo-obtoževanjem, prenašajo od enega do drugega in se jih nikakor ne morem znebiti.
Zjutraj se zbujam vsa živčna, napeta, srce mi razbija, čez dan se vse skupaj nekako umiri, a ko se včasih na koga spomnim, mi postane kar slabo in sem spet vsa napeta, to pa se kar nadaljuje ter stopnjuje.
Rada bi se znebila teh občutkov, ker hočem fanta osrečiti in mu še bolj pokazati, da ga ljubim. Rada bi z njim normalno živela, imela odnose z njim, ne da bi ob tem pazila, da se slučajo ne bom na koga spomnila.
Seksa se zadnje čase izogibam, pa ne zato ker si ga ne želim, temveč ker se bojim, da se bom med odnosom na koga spomnila in s tem pokvarila ta lep občutek.
Da ne govorim o tem, kako me potem krivda razžira ... S fantom sva se glede teh stvari že velikokrat pogovarjala in je bil zelo razmevajoč, kljub temu da si ne predstavlja, da se ti lahko kaj takega dogaja.
Vem, da je problem le v mojem razmišljanju in moji glavi, a se mi zdi, da sem prišla do ene točke, iz katere ne znam in ne bom nikoli mogla naprej!
Da imam popolni black out glede vseh stvari in da sem se kar vdala v usodo, da ne bom nikoli srečna s fantom. Prosim, pomagajte!
Zapis je bil objavljen na portalu med.over.net
Preberi še: Moški, ki počne TO, te nikoli (ampak res nikoli!) ne bo prevaral ❤️
Priporočamo tudi: "Imela sem trojčka s svojim fantom ... in njegovo bivšo" (resnična zgodba)
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc