"Izgubila sem svojo najboljšo prijateljico, ker z njo nisem hotela seksati" (izpoved dekleta)

Vse se je začelo s prepirom o moškem, s katerim sem se videvala. Moja dobra prijateljica – ki je bila ena mojih najboljših prijateljic v najbolj ključnih letih mojega življenja – je bila name jezna. V njenih lešnikovo rjavih očeh je bilo videti, da je besna, njeni črni lasje pa so se ji lepili na objokana lica.

Zmeraj je imela kaj za povedati glede moških, ki sem jih izbirala, in tisti, ki smo jo poznali, smo vedeli, da jo zanimajo le ženske.

Bila je nekaj let starejša od mene in me je vzela pod svoje okrilje. Skupaj sva hodili plesat, na kosila, se ličili, spali v isti postelji in življenje je bilo ena velika, nora zabava. A tisti dan je bilo nekaj drugače. Bila je še posebej jasna glede tega, kako močno sovraži tipa, s katerim sem pravkar začela hoditi.

Bila je že skoraj histerična. Jaz pa sem bila zmedena. Očitno je bilo, da gre za nekaj več kot le njeno neodobravanje moje izbire moškega.

Že na stopnicah hiše, ki sva si jo delili, je začela kričati ... dokler se ni opogumila in mi končno povedala. Takrat sem spoznala, da je te besede držala v sebi skozi celotno najino prijateljstvo.

"Ljubim te, Miša. Zaljubljena sem vate! Ali ne vidiš?" Ogorčeno je zavzdihnila, nato pa se je čez njen obraz ulilo še več solz.

Bila sem šokirana. Potrebovala sem nekaj minut, da sem razumela. Ves ta čas je bila moja draga prijateljica le to – moja prijateljica. Podpirala me je, se družila z mano, mi pomagala in mi konec koncev dovolila, da se vselim z njo. V tem dramatičnem trenutku sem začela dojemati. Nisem opazila namigov in okoli mene jih je kar mrgolelo.

Med tem njenim živčnim zlomom je rekla, da če bi bila njena partnerka/punca, bi zame poskrbela bolje, kot bi lahko katerikoli moški – da bi mi bila zvesta in predana. Ne glede na vse.

Rekla mi je, da bi lahko bila njena kraljica. To je bila precej dobra ponudba. Priznam, da sem razmišljala o njej. Ampak tukaj je bila ena gromozanska težava.

Seks. Še nikoli prej nisem seksala z žensko, kar sem ji na ta usodni dan tudi povedala.

V preteklosti sem že eksperimentirala in poljubila nekaj deklet, ampak nisem niti vedela, kje začeti z idejo, da bi seksala z žensko – niti nisem bila prepričana, da bi lahko to sploh izvedla, četudi bi poskusila.

Očitno je moja draga prijateljica imela načrt za to težavo. In to agresivnega. Pograbila je mojo roko, me odpeljala do postelje in me močno potisnila nanjo. Nato me je začela poljubljati – precej na silo. Od šoka, da se to dogaja, sem otrpnila.

Resnično mi ni bilo do tega in sem se komajda odzvala, zato je začela potiskati moje krilo navzgor in mi navzdol vleči hlačke. Takrat sem resnično imela dovolj. Skočila sem pokonci in se ji iztrgala iz rok. Ponovno me je zgrabila in me potisnila nazaj dol. "Nič ti ni treba početi – samo ulezi se," mi je rekla.

Ne, ni mi treba samo ležati! Kakšna izkušnja neki bi pa to bila?

Verjetno mi ni treba posebej praviti, kako močno me je moja prijateljica prestrašila tisti dan. Do mene je čutila spolno poželenje, ki pa ni bilo obojestransko in očitno je bila pripravljena narediti karkoli, da bi me prepričala v seks z njo – četudi je to pomenilo, da me mora v to fizično prisiliti.

Še isti dan sem zbežala iz hiše, besna in zmedena. Dan ali dva kasneje sem se izselila. Po tem incidentu nisva govorili več let. Moje življenje je šlo naprej in kolikor sem izvedela, je o meni in razmerjih na splošno vedno slabše govorila. Drugim je rekla, kako sem jo izdala in jo zaupustila. In morda sem jo do neke mere res. Mogoče bi se lahko potrudila in na neki točki z njo sklenila premirje. Ampak nisem.

Spustila sem se v razmerje s tistim moškim, ki ga ni odobravala. Izkazalo se je, da je nasilen. Kasneje sem se z njim poročila in od njega tudi ločila.

Na žalost moja draga prijateljica tudi meni ni bila najbolj naklonjena. A vedela sem, da težava ni v meni. Vedela sem, da ima moja prijateljica težave, ki so segale daleč v preteklost. Razloge, zakaj je želela biti izključno z žensko. Razloge, zakaj jo je bilo na smrt strah moških. Travma, spolna zloraba, ... in še mnogo več.

Kakorkoli, kar je tisti dan storila, ni bilo okej. Ne bi bilo okej, če bi to storil moški in prav tako ni bilo okej, ko je to storila ona. Le redko sem spregovorila ali pisala o tem incidentu. Bil je tako bizaren in zgodil se je tako dolgo nazaj, da se mi še zmeraj zdi neresničen. A vendar se je zgodil. To me opominja, da tam nekje obstajajo ljudje, ki so s svojo travmo pripravljeni opravičiti svoja uničujoča dejanja do drugih. Dejstvo, da sva obe ženski, ne spremeni agresivne narave takšnega prisilnega početja.

Tega nikoli nisem pričakovala. Nikoli si ne bi mislila, da mi bo moja 'prijateljica' to naredila.

Zdaj, ko sem starejša, se zavedam, da sta me moja naivnost in nedolžnost vodili v to situacijo. Opozorilni znaki so bili vsepovsod, a jaz nisem imela izkušenj, da bi jih pravilno razumela.

Včasih se sprašujem, kakšna bi lahko bila nežna in ljubeča spolna izkušnja z drugo žensko. Bi pod drugačnimi pogoji uživala v seksu z žensko? Morda ... Ali pa tudi ne.

Nauk tega je, da ni pomembno, če je nekdo istega spola kot ti. V kolikor te želi v nekaj prisiliti na kakršenkoli način, to ni okej. To ni pravilni način izkazovanja 'ljubezni'. To ni prijateljstvo. Če to ni nekaj, kar si želiš, in druga oseba ne spoštuje tvojih meja, potem je to narobe. Pika.

Še zmeraj se je spominjam z nostalgičnostjo in pogrešam najine skupne trenutke pred tistim nesrečnim dnevom. Takšno je pač življenje, ljubezen in izguba.

Po izpovedi Michelle Brown

Preberi še: "Na pomoč! Zaljubljena sem v svojega ljubimca" (zgodba Slovenke)

Priporočamo tudi: "Poročila sem se s svojim 60-letnim tastom, in TAKŠNO je najino razmerje" (resnična zgodba)