Vem, da sem ženska, ki jo druge ženske sovražijo. Ker jaz sem tista ženska, ki uničuje družine, ker spim s poročenim moškim. Ampak, kaj naj rečem? Tega si nisem sama izbrala. Zaljubila sem se v tega moškega – pa čeprav mi v glavi pogosto odzvanja, da to ni v redu in tako ne bo šlo naprej.
Običajno se dobiva dva- do trikrat tedensko pri meni. On doma reče, da je šel s prijatelji na pijačo ali pa da mora dlje ostati v službi.
Ko je pri meni, pozabiva na vse okoli sebe, leživa v postelji, se crkljava, se pogovarjava in seksava. Pri tem moram paziti, da na njem ne pustim kakšne sledi – odrgnine, rdečila za ustnice, modrice.
Prav tako ne smem nositi parfuma, saj ženske to zmeraj opazijo. Tudi sam se ne prha po seksu, saj bi bilo sicer preveč očitno – le kdo prihaja domov iz bara ali službe sveže oprhan?!
Ko je pri meni, je vse prelepo. Pa vendar vem, da bo v nekem trenutku odšel domov in zaspal poleg druge. Da ga bodo zjutraj zbudili otroci in bo za mizo sedel k zajtrku s svojo ženo.
To me boli in zaradi tega se trudim o tem ne razmišljati. V kolikor nekdo misli, da je v aferi enostavno izključiti čustva, se grdo moti. Zmeraj nekoliko boli.
Globoko v sebi se zavedam, da svoje družine nikoli ne bo zapustil. To vem od prvega dne – pa kljub temu ne morem odmakniti rok z njega! Zaradi tega prav tako vem, da to ne bo dolgo trajalo. Ko bo začelo preveč boleti, bom morala povleči zavoro. Do takrat pa bom to počela še naprej – kot ženska, ki jo druge ženske sovražijo!
Ninin* zapis je bil v izvirniku objavljen na tej strani.
*Ime je spremenjeno.