''Imam koronavirus, in tole je v vsem tem najtežje'' (iskrena izpoved) #OstajamDoma

Bil je petek, ko sem posedala na kavču in dobila glasovno sporočilo, ki me je pretreslo. 'Pokličite me nazaj,' je rekel glas na drugi strani, v zelo resnem tonu. Vedela sem. Vedela sem, da je bil test na COVID-19 pozitiven. Kljub temu, da sem, razen občasnega kašlja in primanjkovanja zraka, danes že veliko bolje, pa je bilo se skupaj zelo ... naporno.  

Kako sem se okužila?

Na torek, 25. februarja sem bila v restavraciji na kosilu s še sedmimi ljudmi in prepričana sem, da sem se okužila prav takrat. Kasneje sem namreč izvedela, da je ena izmed teh oseb prav tako zbolela, a takrat še ni kazala simptomov novega koronavirusa. Trije s tega kosila smo nato v petek zatem že zboleli. Druga dva sta imela lažje simptome in krajšo vročino, zame pa je bilo malo težje.

Zbudila sem se namreč z bolečim grlom in glavobolom. Na srečo delam od doma, a okrog dvanajste ure sem morala s tem prekiniti, ker sem se počutila tako slabotno. Nekaj ur kasneje me je začelo mraziti, bolečina po telesu se je stopnjevala in telesna temperatura se je povzpela na 37.8°C. Vzela sem Ibuprofen in po pol ure se je stanje malce izboljšalo, temperatura pa nekoliko spustila. Popoldne sem namenila počitku, ki pa se je razvlekel še v naslednji dan. Sprva sem mislila, da gre zgolj za gripo. 

Izvedela sem, da je bila na isti dan potrjena še ena okužba v moji okolici (živim s Seattlu) in to pri osebi, ki ni bila v tujini ali v stiku s kom, ki je v zadnjem času potoval. Okuženi se je torej nalezel od nekoga v njegovi bližini. V soboto, 29. 2., sem se odpravila v bližnjo ambulanto, kjer mi je medicinska sestra izmerila vročino 38°C in dala zdravilo proti gripi.

Moje misli so begale in razmišljala sem o koronavirusu.

Doma sem takoj poklicala v ambulanto in vprašala, če me lahko testirajo za COVID19. Zavrnila me je, ker nisem izpolnjevala vseh pogojev. Vsem simptomom navkljub namreč nisem bila v stiku z nikomer, ki je v zadnjem času potoval na Kitajsko, hkrati pa nisem poznala nikogar, ki bi bil v danem trenutku obravnavan zaradi virusa. 

Sestra mi je sicer povedala, da se lahko testiram za gripo, a mi je to odsvetovala. V čakalnici bi se lahko okužila jaz ali drugi, zato sem ostala doma.

V mojem mestu so začeli s projektom Seattle Flu Study, na katerega si se lahko prijavil preko spleta in opisal svoje simptome. Ker so se ti ujemali, sem na dom dobila pripomočke, s katerimi lahko sam sebi odvzameš bris. 

V ponedeljek, bil je drugi marec, sem odposlala paket s svojim vzorcem in tisti petek dobila glasovno sporočilo z inštituta za javno zdravje. Način, kako je ženska na telefonu izgovorila besede 'pokličite me nazaj' mi je dal vedeti, da nekaj ni v redu. 

Test za COVID19 je bil pozitiven.

Glas na drugi strani telefona je bil miren in prijazen. Povprašala me je, s kom sem bila v stiku in mi obrazložila pomembnost karantene. V njej naj bi ostala vsaj 72 ur po tem, ko je izginila vročila ali 7 dni po prvih simptomih. V tistem trenutku sem že bila v sedemdnevni samo-izolaciji in sem s tem lahko nadaljevala, saj lahko vse delam od doma. 

Imam moža in dva otroka, stara 7 in 10 let, a na srečo ni nihče od njih zbolel. Ko sem dobila rezultate testa, virus še ni bil tako poznan in raziskan, zato je bila moja odločitev, da se za tri dni zaprem v spalnico dobra odločitev, da nisem okužila še koga drugega.

Vseeno pa smo po priporočilih zdravstvenih delavcev vsi v karanteni še dodatnih 14 dni, da družina ne razvije in prenese virusa na druge. Možev test je bil negativen, otrok pa ne bodo testirali, dokler ne pokažeta simptomov in upam, da jih ne bosta. Težko je, ker jih ne smem objemati in poljubljati, namesto zabavnih družinskih večerov pa sedaj razkužujemo in čistimo površine po hiši.

Na srečo je hčerkina hišna zadolžitev že od njenega šestega leta ta, da čisti kljuke, ročaje in umivalnik v kopalnici. Prepričana sem, da so take malenkosti pripomogle k zajezitvi virusa v našem gospodinjstvu. 

Nekaj let nazaj sem zbolela za gripo in lahko rečem, da je bilo to zame huje, kot COVID19. Sicer sem zelo zdrava 42-letna ženska in navadno hitro prebolim kakršnekoli bolezni, da imam novi korona virus, pa sem pomislila šele, ko sem ostajala brez sape in imela težave z dihanjem.

Težje od kašlja in vročine je bilo poklicati vse ljudi, s katerimi sem bila v stiku.

Na telefonu sem bila več ur, klicala ljudi, ki bi jih lahko okužila in iskreno je bilo to veliko huje in bolj stresno, kot bolezen sama. Zelo sem vesela, da je bila naša skupnost strpna in prijazna, ponudili so nam celo pomoč z nabavo hrane in morebitnih zdravil. 

Zavedam se, da je okrog nove bolezni še vedno velika stigma in so najbolj ogroženi tisti, ki imajo že predhodne težave z zdravjem, zato moramo vsi sprejeti preventivne ukrepe, da skupaj zajezimo virus in obvarujemo imuno-kompromitirane osebe. V tem času ostanite doma in se izogibajte nepotrebnim odhodom v trgovine, druge domove in delajte od doma, če je le mogoče.

Vse informacije, podatke in kontakte sicer najdete na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje .

Pridruži se naši iniciativi tudi ti in na Instagramu objavi, kaj počneš v času samo-izolacije, dodaj ključnik #OstajamDoma in nas ne pozabi označiti! @cosmopolitansi

Vir: Women's Health

Fotografije: Profimedia, GIPHY

Preberi še: TAKŠNA bo realnost, če ne ukrepamo TAKOJ: Italijan v stanovanju zaprt z MRTVO sestro (VIDEO) 

Priporočamo tudi: KARANTENA: Poglej, kakšne pisarne imamo Cosmo dekleta doma (in kaj počnemo!) #OstajamDoma

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord