Včasih telo šepeta, preden začne kričati. Težava je v tem, da njegovih opozoril pogosto ne slišimo. Ali pa jih preprosto nočemo slišati. Mlada ženska iz Severne Irske danes opozarja prav na to, potem ko je nekaj na videz nedolžnih simptomov razkrilo bolezen, ki ji je za vedno spremenila življenje.
Aisling Gallagher je imela 28 let, ko se je zaradi sanjske službe preselila v London. Bila je povsem zdrava, športno aktivna in brez kakršnih koli zdravstvenih težav. Prav zato ni posvečala posebne pozornosti spremembam, ki jih je začela opažati pri sebi.
Najprej se je pojavila nenavadna potreba po hitrem odhodu na stranišče. Pogosteje kot prej je čutila nujno potrebo po odvajanju blata, vendar je spremembe pripisovala novemu življenjskemu okolju, stresu in selitvi. Danes priznava, da so bili to prvi opozorilni znaki bolezni, ki se je že razvijala v njenem telesu.
Ko so se pojavili še napihnjenost in sledi krvi v blatu, se je odločila obiskati zdravnika. Marca 2020 je med obiskom doma v Belfastu opravila prvi pregled, vendar je le dva dni pozneje zaradi pandemije covida-19 sledilo zaprtje javnega življenja. Načrtovane preiskave so bile prestavljene, njeno stanje pa se je medtem hitro slabšalo.
V naslednjih mesecih je izgubila več kot šest kilogramov telesne teže, saj je skoraj povsem izgubila apetit. Kri v blatu je postajala vse pogostejša. "Globoko v sebi sem vedela, da nekaj ni v redu," se danes spominja.
Ko je avgusta končno prišla na krvne preiskave in nato še na nujno kolonoskopijo, jo je pričakala novica, na katero ni bila pripravljena. Zdravniki so v danki odkrili tumor. Diagnoza je bila rak danke drugega stadija. "Nisem mogla verjeti. To je bilo nepredstavljivo zame in za vse okoli mene," je povedala. Obdobje po diagnozi opisuje kot najbolj strašljivo in nadrealistično izkušnjo svojega življenja.
Kot da bolezen sama ne bi bila dovolj velik udarec, je kmalu zatem podjetje, za katero je delala v Londonu, zašlo v težave. Morala je zapustiti mesto, v katerem si je gradila kariero, in se vrniti domov. Jeseni leta 2020 je začela zdravljenje. Najprej je prestajala obsevanje medeničnega predela in jemala peroralno kemoterapijo, s katero so skušali zmanjšati tumor. Ker zdravljenje ni bilo dovolj učinkovito, je februarja 2021 prestala zahtevno operacijo, pri kateri so odstranili del danke in ji začasno namestili stomo.
Rak je bil uspešno odstranjen, vendar so zdravniki odkrili, da se je bolezen medtem razširila v 11 bezgavk. Sledilo je še dodatnih šest mesecev kemoterapije, da bi zmanjšali tveganje za ponovitev bolezni. Prav v tem obdobju jo je doletel še en hud udarec. Zaradi zdravljenja je postala neplodna in prezgodaj vstopila v menopavzo.
"To je bil največji šok in največja bolečina. Pred začetkom zdravljenja ni bilo mogoče zamrzniti mojih jajčnih celic. Bila sem popolnoma strta," priznava. Dodaja, da jo ta izguba spremlja še danes. "Ne glede na to, ali si otrok želiš ali ne, je grozljivo, ko ti nekdo odvzame možnost izbire." Kljub vsemu je zdravljenje uspelo. Novembra 2021 je prejela dolgo pričakovano novico, da v telesu ni več znakov raka. Mesec dni pozneje so ji odstranili še stomo.
Zdelo se je, da se življenje počasi vrača v običajne tirnice. Zaposlila se je na vodstvenem položaju pri Primarku in skušala pustiti najtežje obdobje za seboj. Toda leto pozneje so se pojavile nove težave.
Doživela je hudo zaporo črevesja, ki jo opisuje kot eno najbolj bolečih izkušenj v življenju. Zaradi neznosnih bolečin in močnega bruhanja je pristala na urgenci, kjer so zdravniki ugotovili, da so se po operacijah v trebušni votlini oblikovale zarastline med tankim in debelim črevesjem.
Sprva so ji povedali, da bo morala s težavo živeti, saj bi dodatni operativni posegi lahko povzročili še več zapletov. V naslednjih letih je doživela še štiri podobne epizode. Zadnja se je zgodila maja letos. Po številnih težavah so zdravniki sklenili, da je operacija vendarle najboljša možnost. Prestala je laparotomijo, obsežen kirurški poseg, pri katerem so odstranili zarastline v črevesju. Trenutno okreva in upa, da bo poseg izboljšal kakovost njenega življenja.
Svojo zgodbo zadnjih šest let deli tudi na družbenih omrežjih, saj želi ozaveščati o raku debelega črevesa in danke, ki vse pogosteje prizadene tudi mlajše odrasle. Danes mora vsakodnevno jemati hormonsko nadomestno terapijo in odvajala, da njeno telo deluje kolikor toliko normalno. Kljub temu ostaja optimistična. "Če me je ta izkušnja česa naučila, je to, da je življenje prekratko. Nihče nima zagotovljenega jutrišnjega dne," pravi.
Ko se približuje petim letom remisije in zadnjim rednim pregledom pri onkologu, želi njeno sporočilo slišati čim več ljudi: "Če čutite, da z vašim telesom nekaj ni v redu, ne odlašajte. Pojdite na pregled. Rak ne izbira. Vaše zdravje je vaša največja moč." Njena zgodba je tudi opomnik, da navidezno nedolžni simptomi, kot so spremembe pri odvajanju blata, kri v blatu, napihnjenost ali nenadna izguba telesne teže, nikoli ne bi smeli ostati prezrti.
