Proso je bilo nekoč stalnica na krožnikih naših prednikov, danes pa ga pogosto zasenčijo bolj priljubljene žitarice, kot sta riž in pšenica. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da gre za izjemno hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, pomembnih vitaminov in mineralov ter je primerno tudi za ljudi, ki se izogibajo glutenu.
Dolga desetletja je proso veljalo za eno najpomembnejših žitaric v številnih evropskih gospodinjstvih. Sčasoma je izgubilo svoje mesto na jedilnikih, vendar se v zadnjih letih ponovno vrača med živila, ki jih cenijo zagovorniki uravnotežene prehrane.
Eden od razlogov je njegova hranilna sestava. Proso vsebuje več beljakovin kot riž in številne druge pogosto uporabljane žitarice, zato ga nekateri uporabljajo tudi kot del rastlinske prehrane oziroma kot alternativo mesnim jedem. Poleg beljakovin vsebuje tudi kompleksne ogljikove hidrate, ki telesu zagotavljajo energijo postopoma in pomagajo preprečevati hitra nihanja ravni sladkorja v krvi.
Posebnost prosa je tudi njegova brezglutenska sestava. Ker ne vsebuje glutena, je primerno za ljudi s celiakijo in za vse, ki imajo občutljivost na pšenico ali druge žitarice, ki gluten vsebujejo.
V zrnih prosa se skriva bogastvo hranil. Med drugim vsebuje vitamine A, E in K ter vitamine skupine B. Pomemben delež predstavljajo tudi minerali, kot so železo, fosfor, kalcij, magnezij in cink. Zaradi tega ga številni prehranski strokovnjaki priporočajo ljudem, ki želijo povečati vnos hranilnih snovi na naraven način.
Posebno zanimanje vzbuja tudi vsebnost silicijevih spojin oziroma salicilne kisline, ki sodeluje pri tvorbi keratina. Keratin je pomemben gradnik las, nohtov in zob, zato se proso pogosto omenja med živili, ki lahko prispevajo k njihovemu zdravju. Mnogi uporabniki poročajo, da ob rednem uživanju opažajo močnejše nohte in bolj sijoče lase, čeprav so učinki odvisni od celotne prehrane in življenjskega sloga posameznika.
Proso je znano tudi po tem, da je lahko prebavljivo. Zaradi tega ga pogosto vključujejo v prehrano otrok, starejših oseb in ljudi z občutljivejšim prebavnim sistemom. Vsebuje prehranske vlaknine, ki podpirajo delovanje prebave, obenem pa ima rahlo alkalen učinek, zaradi česar ga nekateri priporočajo ljudem, ki jih pestijo težave z želodčno kislino.
Nekatere raziskave nakazujejo tudi druge potencialne koristi. Študija, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition, je pokazala, da bi lahko redno uživanje prosa pomagalo pri boljši uravnanosti ravni glukoze v krvi. Poleg tega prehrana, bogata s polnovrednimi žiti, velja za pomemben del zdravega življenjskega sloga.
V ljudskem izročilu so proso pogosto priporočali tudi nosečnicam, saj so mu pripisovali številne blagodejne učinke. Znanstvenih dokazov za nekatere tradicionalne trditve sicer ni, vendar velja za varno in hranljivo živilo, ki lahko popestri jedilnik v različnih življenjskih obdobjih.
Za zdaj strokovnjaki ne navajajo posebnih kontraindikacij pri uživanju prosa, razen morebitne individualne preobčutljivosti. Tako kot pri vseh živilih je priporočljivo, da ga v prehrano vključujemo postopoma in opazujemo odziv organizma.
