Če ste v zadnjem času preživele vsaj nekaj minut na družbenih omrežjih, ste verjetno že naletele na kakšen humoren posnetek o težavah, s katerimi se srečujejo najstarejše hčerke oziroma starejše sestre. Od šal o tem, kako vedno rešujejo težave vseh drugih, ker jih sicer ne bo nihče, do zabavnih posnetkov o namišljeni telefonski liniji za podporo starejšim sestram, ki morajo biti nenehno na voljo svoji družini.
Toda za temi šalami se skriva precej resnejša tema. Zakaj se od najstarejših hčerk pogosto pričakuje toliko odgovornosti in kako lahko to vpliva na njihovo osebnost?
Kaj je sindrom najstarejše hčerke?
Izraz eldest daughter syndrome oziroma 'sindrom najstarejše hčerke' je postal priljubljen na družbenih omrežjih, vendar ne gre za uradno priznano psihološko motnjo ali diagnozo. Z njim opisujemo izkušnje žensk, ki so kot najstarejše hčerke v družini pogosto prevzemale več odgovornosti, kot bi jih glede na svojo starost morale.
To lahko pomeni načrtovanje družinskih dejavnosti, skrb za mlajše sorojence, pomoč pri gospodinjskih opravilih in celo prevzemanje čustvene odgovornosti za druge družinske člane. Najstarejša hčerka tako včasih postane nekakšna druga mama, čeprav je tudi sama še otrok. Po besedah sociologinje Michelle Elman je lahko položaj prvorojenca zahteven tudi zato, ker se starši ob prvem otroku šele učijo starševstva.
"Najstarejši otrok je prvi, ob katerem se starši učijo, kako biti starši. Zato velja stereotip, da so pri njem pogosto strožji in bolj vključeni. Ko imajo več otrok, pa postopoma ugotovijo, kaj deluje in kaj ne, zato ima lahko najmlajši otrok precej drugačno vzgojo kot najstarejši," pojasnjuje Elman.
Položaj lahko postane še zahtevnejši, ko mlajši sorojenci začnejo na starejšega gledati kot na nekoga, ki jih mora voditi in zaščititi. Najstarejši otrok tako pogosto prevzame vlogo dodatne starševske figure, kar lahko prinese veliko odgovornosti in tudi občutek zamere, če opazi, da starši mlajše otroke obravnavajo drugače.
Zakaj se to pogosteje pričakuje prav od deklet?
Čeprav lahko podobno odgovornost prevzame katerikoli najstarejši otrok, se o sindromu najstarejše hčerke govori predvsem zaradi družbenih pričakovanj, povezanih z dekleti in ženskami. "Od žensk se tudi v otroštvu pogosteje pričakuje, da bodo skrbele za druge," poudarja Elman. To lahko vključuje varstvo mlajših sorojencev ali prevzemanje večjega dela skrbi za družinskega člana, ki potrebuje pomoč.
Takšne izkušnje lahko vplivajo tudi na to, kako najstarejše hčerke pozneje doživljajo odnose, odgovornost in lastno vrednost. Nekatere razvijejo močno potrebo po skrbi za druge, druge pa občutek, da morajo biti vedno zanesljive, uspešne in na voljo vsem okoli sebe. Toda to ne pomeni, da imajo vse najstarejše hčerke enake osebnostne lastnosti. Gre za vzorec družinskih izkušenj, ki se pri nekaterih ženskah pojavlja, pri drugih pa ne.
"Počutila sem se, kot da sem še ena mama"
Svojo izkušnjo je za Cosmopolitan opisala tudi 26-letna Katarina*, ki ima mlajšo sestro. Pravi, da se močno poistoveti z razpravami o sindromu najstarejše hčerke, predvsem zaradi občutka, da je morala biti svoji sestri dodatna starševska figura. "Tudi starši so skrbeli zanjo, vendar sem čutila potrebo, da jo zaščitim, vzgajam in poskrbim, da ji je udobno," je pojasnila.
Takšna vloga je vplivala tudi na njen značaj. Všeč ji je, ko jo drugi dojemajo kot zrelo osebo, opaža pa tudi, da se do ljudi pogosto vede podobno kot do mlajših sorojencev. "Mislim, da je biti starejša sestra pomemben del moje identitete. Zdi se mi, da z ljudmi ravnam kot z mlajšimi sorojenci: želim skrbeti zanje, jih zaščititi in jim pokazati, kako se stvari počnejo. Prav tako si zelo želim ugajati staršem in jim pokazati, da sem uspešna."
Sindrom najstarejše hčerke torej ni diagnoza, ki bi določala, kakšna oseba ste, lahko pa pomaga poimenovati občutke, ki jih nekatere ženske nosijo s seboj že od otroštva. In če ste bile vedno tiste, ki so skrbele za vse druge, je morda čas, da del te pozornosti namenite tudi sebi.
Povzeto po Cosmopolitan UK
*Ime je zaradi varovanja osebnih podatkov spremenjeno.
