V poplavi prehranskih trendov, nasvetov z družbenih omrežij in izdelkov, ki obljubljajo vitkejšo postavo, se hitro zgodi, da določen prigrizek razglasimo za zdravega, ne da bi se sploh vprašale, kaj vsebuje. En teden vsi prisegajo na beljakovinske ploščice, naslednji na izdelke brez maščob, medtem pa pogosto pozabljamo na nekaj precej pomembnejšega: ali nas izbrana hrana sploh nasiti? Prav tu se skriva past nekaterih priljubljenih dietnih prigrizkov.
Prigrizek, za katerega smo mislile, da je popolna izbira za hujšanje
Govorimo o belih riževih vafljih. Da, prav tistih lahkih in hrustljavih ploščicah, ki že leta veljajo za skoraj nepogrešljiv del dietne prehrane. Ker vsebujejo malo kalorij na kos in malo maščob, se zdijo idealna izbira za hitro malico. Toda obstaja težava: sami po sebi nas običajno ne nasitijo za dolgo.
Beli riževi vaflji vsebujejo razmeroma malo vlaknin in beljakovin, ki pomembno prispevajo k občutku sitosti. Poleg tega imajo pogosto visok glikemični indeks, kar pomeni, da lahko ogljikovi hidrati iz njih razmeroma hitro zvišajo raven sladkorja v krvi. Tako se lahko zgodi, da pojeste dva vaflja, kmalu zatem pa že iščete nekaj novega za pod zob. To seveda ne pomeni, da riževi vaflji redijo ali da so sami po sebi nezdravi, temveč da niso vedno najbolj nasitna izbira.
Kaj torej izbrati namesto njih?
Če želite prigrizek, ki vas bo dlje ohranjal site, lahko posežete po polnozrnatih ovsenih krekerjih, ki pogosto vsebujejo več vlaknin. Še bolje pa je, da jim dodate vir beljakovin ali zdravih maščob, na primer skuto, humus ali arašidovo maslo. Enako lahko storite tudi z riževimi vaflji, če jih imate rade – pomembno je predvsem, s čim jih kombinirate.
Največja napaka, ki jo pogosto naredimo, je namreč ta, da slepo zaupamo oznakam, kot so dietno, lahko ali nizkokalorično. Te nam ne povedo nujno, kako hranljiv ali nasiten je izdelek. In čeprav noben posamezen prigrizek sam po sebi ne povzroči pridobivanja kilogramov, lahko premalo nasitne izbire pomenijo, da smo kmalu spet lačni.
Povzeto po Cosmopolitan USA
