Imeti na strani nekaj denarja "za vsak slučaj" je eden tistih finančnih nasvetov, ki smo jih slišali že neštetokrat. Precej manj jasno pa je, koliko naj bi ta znesek pravzaprav znašal. Je dovolj nekaj sto evrov? Ena plača? Ali bi morali imeti na računu precej več?
Najprej razčistimo bistveno: finančna rezerva ni namenjena dopustu, novi torbici, razprodajam ali tistemu kosu pohištva, ki ste ga nepričakovano zagledali na Instagramu in ga zdaj nujno "potrebujete". Gre za denar, ki vam omogoči nekaj miru, ko se zgodi nekaj, česar niste mogli načrtovati.
Pokvari se avto, odpove pralni stroj, pojavi se večji nepričakovan strošek ali pa za nekaj časa ostanete brez dela. Prav v takšnih trenutkih postane jasno, zakaj je finančna rezerva ena pomembnejših osnov urejenih osebnih financ.
Morda vas zanima tudi:
- Ženske po 40. končno dojamejo teh 5 stvari – in prav zato začnejo veliko bolj uživati v življenju
- V samostanih naj bi namesto mehčalca uporabljali ta dva preprosta dodatka – perilo pa diši še več dni
Koliko bi torej morali imeti prihranjenega?
Enotnega zneska, ki bi veljal za vse, seveda ni. Višina rezerve je odvisna od vaših prihodkov, rednih stroškov in življenjskega položaja, pogosto omenjeno pravilo pa pravi, da naj bi imeli hitro dostopnega približno toliko denarja, kot znašata dve do tri vaše neto mesečne plače.
Če denimo mesečno zaslužite 1500 evrov neto, bi to pomenilo približno 3000 do 4500 evrov rezerve. Pri neto plači 2000 evrov govorimo o približno 4000 do 6000 evrih.
Pomembno je predvsem, da tega denarja ne obravnavate kot običajne prihranke, iz katerih občasno financirate večje želje. Njegov namen je zelo konkreten: biti mora na voljo takrat, ko ga nepričakovano potrebujete.
Tudi preveč denarja na računu ni nujno najboljša odločitev
Ko vam uspe ustvariti finančno rezervo, se pojavi drugo vprašanje: kaj narediti z denarjem, ki ga prihranite poleg nje?
Če večje vsote več let preprosto puščate na računu z zelo nizko obrestno mero, lahko zaradi inflacije postopoma izgubljajo kupno moč. Številka na računu bo morda ostala enaka, vendar boste lahko z istim zneskom čez nekaj let kupili manj kot danes.
Zato je smiselno razlikovati med denarjem, ki ga potrebujete za varnost in mora biti hitro dostopen, ter dolgoročnimi prihranki, pri katerih lahko razmišljate tudi o drugih načinih varčevanja oziroma investiranja.
Finančna rezerva vam ne bo prinesla visokega donosa – in to niti ni njen namen. Njena naloga je, da vam v nepredvideni situaciji ni treba poseči po kreditu, prekiniti dolgoročnega varčevanja ali panično razmišljati, kako boste poravnali nenaden večji strošek.
Ko imate takšno varnostno mrežo ustvarjeno, pa je smiselno razmišljati tudi o tem, kaj počnete z denarjem nad tem zneskom. Pri osebnih financah namreč ni pomembno samo, koliko prihranite, temveč tudi, kakšno nalogo imajo vaši prihranki.
Povzeto in prirejeno po: Krstarica
