Na začetku razmerja se nam zdijo partnerjeve drobne posebnosti pogosto prikupne. Način, kako se smeji, kako glasno žveči ali kako vsako jutro petkrat prestavi budilko, je lahko celo del njegovega šarma.
Toda nekaj let pozneje nas lahko prav te navade spravljajo ob živce. Zakaj se to zgodi in ali pomeni, da je z našim razmerjem nekaj narobe?
Če vas zadnje čase moti skoraj vsaka partnerjeva malenkost, to še ne pomeni, da ste ga nehali ljubiti. Psihološke raziskave namreč kažejo, da na naše doživljanje partnerskega odnosa vplivajo številni dejavniki, med drugim stres, vsakodnevne obremenitve in način, kako dojemamo partnerja.
Drobne stvari lahko skrivajo večja čustva
Ko smo z nekom dolgo časa, njegove navade dobro poznamo, hkrati pa smo jim tudi precej bolj izpostavljeni. Tisto, kar smo nekoč komaj opazili, lahko sčasoma postane vir nezadovoljstva, še posebej kadar smo utrujeni, pod stresom ali imamo občutek, da nas partner ne razume.
Da lahko stres pomembno vpliva na naše doživljanje partnerskega odnosa, potrjuje tudi raziskava psihologov Lise Neff in Benjamina Karneyja, objavljena leta 2009 v reviji Journal of Personality and Social Psychology. Ugotovila sta, da je bilo zadovoljstvo posameznikov z razmerjem v obdobjih večjega stresa bolj občutljivo na vsakodnevne pozitivne in negativne izkušnje s partnerjem.
Bistvo tako pogosto sploh ni v neumiti skodelici na kuhinjskem pultu ali glasnem dihanju med gledanjem televizije. Takšne malenkosti lahko postanejo simbol večjega nezadovoljstva, na primer občutka, da večina gospodinjskih obveznosti pade na naša ramena ali da partner naših potreb ne jemlje dovolj resno. Seveda pa to ne pomeni, da se za vsako drobno razdraženostjo skriva globlja težava.
Morda vas zanima tudi:
- Kako ostati dober človek, ne da bi vas drugi izkoriščali: zapomnite si to staro turško modrost, ki je še kako aktualna tudi danes
- Ta fraza v trenutku vrže iz tira vsakega manipulatorja: psihologinja razkriva, zakaj je tako učinkovita
Ko se začetna zaljubljenost umakne vsakdanu
Na začetku razmerja partnerja pogosto vidimo v posebej pozitivni luči. Njegove dobre lastnosti izstopajo, manj prijetne navade pa nas morda niti ne zmotijo. Toda ko se odnos ustali in skupno življenje postane prepleteno z obveznostmi, lahko postanejo razlike med partnerjema bolj očitne.
Zanimivo je, da idealizacija partnerja ni nujno nekaj slabega. Raziskava Sandre Murray in sodelavcev, objavljena leta 2011 v reviji Psychological Science, je pokazala, da so posamezniki, ki so svojega partnerja na začetku zakona videli kot posebej dober približek svojemu idealnemu partnerju, v naslednjih treh letih doživeli manjši upad partnerskega zadovoljstva.
To sicer ne pomeni, da bi morali pred partnerjevimi pomanjkljivostmi zatiskati oči, nakazuje pa, da je način, kako ga dojemamo, pomemben del našega zadovoljstva z razmerjem.
Morda vas sploh ne moti partner, ampak stres
Ste opazili, da vas partnerjeve navade precej bolj motijo po napornem delovnem dnevu kot med sproščenim dopustom? Razlog je lahko povsem preprost: stres, ki izvira zunaj razmerja, se lahko prenese tudi v partnerski odnos.
To je pokazala tudi raziskava Mariane Falconier in sodelavcev, objavljena leta 2015 v reviji Journal of Marital and Family Therapy. Raziskovalci so pri 110 parih ugotovili povezavo med vsakodnevnimi zunanjimi obremenitvami, večjo napetostjo znotraj razmerja in nižjim partnerskim zadovoljstvom.
Če vas torej nenadoma moti prav vse, kar partner naredi, se je morda vredno vprašati tudi, kaj se trenutno dogaja na drugih področjih vašega življenja.
Kako ugotoviti, kaj vas v resnici moti?
Koristno je, da se vprašate, ali vas določena navada moti vedno ali predvsem takrat, ko ste pod pritiskom. Vas partnerjevo vedenje spominja na težavo, o kateri sta se že večkrat pogovarjala? Imate občutek, da vas ne sliši, čeprav ste svoje želje jasno izrazili?
Pomembno je tudi, kako nezadovoljstvo izrazite. Strokovnjaki za partnerske odnose z ameriškega Gottmanovega inštituta priporočajo, da se namesto kritiziranja partnerjeve osebnosti osredotočimo na konkretno vedenje in jasno povemo, kaj potrebujemo.
Namesto očitkov, kot je "Nikoli ničesar ne pospraviš", je lahko učinkoviteje povedati: "Ko po službi pridem domov in je kuhinja razmetana, imam občutek, da moram za vse poskrbeti sama. Želela bi si, da si gospodinjska opravila bolj enakomerno razdeliva."
Takšen pristop ne zagotavlja, da bo pogovor vedno potekal brez konfliktov, lahko pa zmanjša verjetnost, da se bo partner takoj počutil napadenega.
Kdaj je razdraženost znak večje težave?
Občasna razdraženost je lahko povsem običajen del skupnega življenja. Vendar je vredno biti pozoren, če se ob partnerju večino časa počutite nezadovoljno, če se mu začnete izogibati ali če se drobni konflikti redno spreminjajo v poniževanje, zamere in medsebojno obtoževanje.
Če za navidezno nepomembnimi prepiri vztrajno ostajajo občutki osamljenosti, neslišanosti ali nespoštovanja, je smiselno razmisliti o odkritem pogovoru, po potrebi pa tudi o strokovni pomoči.
