Idealna telesna teža ni zgolj vprašanje videza, hkrati pa tudi ne obstaja ena sama številka, ki bi veljala za vse ljudi enake višine. Na telesno težo namreč vplivajo številni dejavniki, med drugim starost, spol, mišična masa in telesna zgradba.
Najbolj znan način ocenjevanja telesne teže je indeks telesne mase oziroma BMI, ki ga izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih.
Toda tudi BMI ima svoje omejitve. Ne razlikuje denimo med mišično in maščobno maso, zato lahko pri zelo mišičastem človeku pokaže visoko vrednost, čeprav ta nima prekomerne količine telesne maščobe.
Formula, ki upošteva tudi vašo starost in telesno zgradbo
Manj znan način izračunavanja tako imenovane idealne telesne teže je Creffova formula, ki poleg višine upošteva še starost in telesno zgradbo, zato lahko ponudi bolj natančne smernice. Vseeno pa je rezultat treba razumeti predvsem kot orientacijsko vrednost, ne kot medicinsko določeno idealno težo.
Formula razlikuje med tremi tipi telesne zgradbe:
- povprečno telesno zgradbo,
- močnejšo oziroma širšo telesno zgradbo,
- drobnejšo telesno zgradbo.
Povprečna telesna zgradba
Formula:
((višina v centimetrih – 100) + (starost / 10)) × 0,9
Če ste denimo visoki 165 centimetrov in stari 30 let, je izračun naslednji:
((165 – 100) + (30 / 10)) × 0,9 = 61,2 kilograma
Po tej formuli bi bila vaša okvirna idealna telesna teža 61,2 kilograma.
Močnejša telesna zgradba
Formula:
((višina v centimetrih – 100) + (starost / 10)) × 0,9 × 1,1
Če ste visoki 165 centimetrov in stari 30 let:
((165 – 100) + (30 / 10)) × 0,9 × 1,1 = 67,32 kilograma
Okvirna idealna teža bi bila torej 67,3 kilograma.
Drobnejša telesna zgradba
Formula:
((višina v centimetrih – 100) + (starost / 10)) × 0,9 × 0,9
Pri višini 165 centimetrov in starosti 30 let dobimo:
((165 – 100) + (30 / 10)) × 0,9 × 0,9 = 55,08 kilograma
Po tej formuli bi bila okvirna idealna teža približno 55,1 kilograma.
Obseg pasu lahko pove več kot številka na tehtnici
Pri ocenjevanju zdravstvenega tveganja je pomembno tudi, kje se maščoba kopiči. Zato se poleg telesne teže in BMI pogosto uporablja merjenje obsega pasu oziroma razmerja med pasom in višino. Eno od preprostih orientacijskih pravil pravi, da naj bi bil obseg pasu manjši od polovice telesne višine.
Morda vas zanima tudi:
- Tako boste veliko lažje ugotovili, ali vam nekdo laže: večina ljudi ves čas opazuje napačno stvar
- Kadar vam nekdo sledi, nikar ne tecite ali se ozirajte nazaj, ampak naredite to (in odnehal bo v 20 sekundah)
Če ste denimo visoki 170 centimetrov, bi to pomenilo obseg pasu pod približno 85 centimetri. Uporablja se tudi razmerje med obsegom pasu in bokov. Obseg pasu delite z obsegom bokov, pri čemer višje razmerje lahko kaže na večjo količino maščobe v predelu trebuha in s tem povečano zdravstveno tveganje.
Kljub temu nobena od teh formul ne more sama določiti, kakšna je za posameznika "popolna" telesna teža. Številka na tehtnici je le eden od kazalnikov, pri oceni zdravja pa je smiselno upoštevati tudi telesno sestavo, obseg pasu, telesno pripravljenost in druge dejavnike.
Povzeto in prirejeno po: Krstarica
