Ko poskušamo ugotoviti, ali nam nekdo laže, običajno najprej opazujemo njegove oči. Umika pogled? Deluje nervozno? Se izmika očesnemu stiku? Toda britanski profesor psihologije Richard Wiseman opozarja, da nas lahko prav osredotočanje na obraz zavede.
Ljudje namreč veliko bolje nadzorujemo obrazno mimiko, pogled in kretnje, kadar vemo, da nas nekdo opazuje. Težje pa ves čas nadzorujemo način govora, izbiro besed in potek zgodbe.
Eksperiment, v katerem je sodelovalo 30.000 ljudi
BBC je nekoč izvedel zanimiv eksperiment, pri katerem je novinar pred kamero dvakrat odgovarjal na isto vprašanje o svojem najljubšem filmu. Enkrat je govoril resnico, drugič pa lagal.
Gledalci so morali oceniti, kateri odgovor je bil iskren, vendar se niso odrezali najbolje. Ko so raziskovalci odstranili sliko ter ljudem omogočili samo poslušanje posnetka oziroma branje prepisa, pa so bili pri prepoznavanju laži uspešnejši.
Morda vas zanima tudi:
- Kadar vam nekdo sledi, nikar ne tecite ali se ozirajte nazaj, ampak naredite to (in odnehal bo v 20 sekundah)
- To so največji hinavci med astro znamenji: nož v hrbet vam bodo zabodli, ko boste to najmanj pričakovali
Razlog je ta, da vizualne znake lahko precej dobro nadzorujemo. Če vemo, da nas nekdo opazuje, bomo pazili, kam gledamo, kako sedimo in kaj počnemo z rokami. Veliko težje pa je popolnoma nadzorovati zgodbo, ki jo pripovedujemo.
Tudi širše raziskave o prepoznavanju laži kažejo, da ljudje pri tem na splošno nismo posebej dobri – naše ocene so pogosto le malo boljše od naključnega ugibanja.
Umikanje pogleda še ne pomeni, da nekdo laže
Eden najbolj razširjenih mitov je, da lažnivec ne more vzdrževati očesnega stika. Toda pogled lahko umakne tudi nekdo, ki je živčen, sramežljiv, pod stresom ali pa se preprosto poskuša nečesa spomniti.
Zato en sam gib ali izraz na obrazu še zdaleč ni dokaz, da nekdo laže. Če se vam zdi, da v zgodbi nekaj ne drži, je morda bolje, da namesto obraza pozorneje spremljate način, kako oseba pripoveduje.
Bodite pozorni na teh 5 stvari in verjetnost, da ujamete lažnivca, je velika
Laganje je lahko miselno zahtevnejše od pripovedovanja resnice. Oseba, ki si zgodbo izmišljuje, mora namreč spremljati, kaj je že povedala, kaj sogovornik ve in kako vse podrobnosti povezati v smiselno celoto.
Zato lahko pozornost vzbudijo:
- nenavadno dolgo oklevanje tudi pri preprostih vprašanjih,
- daljši premori pred odgovorom,
- presenetljivo malo podrobnosti tam, kjer bi jih pričakovali,
- nenadna sprememba načina ali ritma govora,
- pogosto ustavljanje med pripovedovanjem zgodbe.
Seveda nobeden od teh znakov sam po sebi ne pomeni, da oseba laže. Nekdo lahko okleva, ker je utrujen, živčen ali se preprosto ne more spomniti prave besede.
Če pa se vam med pomembnim pogovorom zazdi, da nekaj ne pije vode, poskusite za trenutek odmisliti mimiko in govorico telesa ter se osredotočite samo na to, kaj oseba govori in kako gradi svojo zgodbo. Včasih lahko ušesa opazijo tisto, kar oči spregledajo.
Povzeto in prirejeno po: Krstarica
