Firence so stoletja veljale za eno najveličastnejših mest v Evropi. Razlogov za to je več kot dovolj: gre za zibelko renesančne umetnosti, ki na ogled ponuja mojstrovine, kot je Michelangelov David ali Botticellijevo Rojstvo Venere, in številne arhitekturne dragulje.
Med 14. in 16. stoletjem so Firence namreč sodile med najbogatejša in najvplivnejša evropska mesta. V središču gospodarskega vzpona je bila družina Medici, ki je s svojim bogastvom financirala umetnike, arhitekte in znanstvenike ter mesto spremenila v zibelko renesanse.
V Firencah so ustvarjali ali delovali Michelangelo, Leonardo da Vinci, Botticelli in številni drugi velikani, ki so odločilno zaznamovali evropsko kulturo. Nič čudnega torej ni, da skoraj vsaka ulica, palača ali trg nosi sled obdobja, ko so bile Firence kulturna prestolnica zahodnega sveta.
Obenem Firence veljajo za kraj, kjer se dobro je (seveda, saj smo v Italiji) in nakupuje. A ves ta sloves je začel mestu povzročati resne težave: turisti so ga zadušili do te mere, da izgublja prav tisti značaj, zaradi katerega je nekoč očaral obiskovalce.
@flyingintothirty Florence is beautiful but those crowds were something else! Worth it though ❤️🇮🇹 #florence #italytravel #tourist ♬ original sound - Tongzuo
Disneyland za odrasle?
O tem, da je turizem pripeljal do "smrti najlepšega italijanskega mesta", so se že rapzisali številni tuji mediji. Novinarka Alice Murphy je ob nedavnem obisku Firenc za britanski portal Metro na primer zapisala, da jo je kljub dolgoletnemu poročanju o prekomernem turizmu presenetil obseg gneče in pritiskov, ki jih mesto doživlja danes.
Po njenih opažanjih so Firence postale nekakšen "Disneyland za odrasle", kjer se je vsakdanje življenje prebivalcev začelo umikati potrebam množic turistov. To lahko po nedavnem obisku potrdi tudi naše uredništvo.
Težava Firenc ni le število obiskovalcev, temveč tudi njihova koncentracija. Zgodovinsko središče, ki je pod zaščito Unesca, zavzema razmeroma majhno območje, mesto pa je mogoče prehoditi peš v manj kot eni uri. Zaradi tega so posledice množičnega turizma veliko bolj opazne kot v večjih metropolah, kot sta Rim ali Milano.
Pred znamenito katedralo Santa Maria del Fiore se vijejo večurne vrste, na razgledni točki Piazzale Michelangelo, ki je bila še pred desetimi leti manj znana turistična lokacija, pa je ob sončnem zahodu skoraj nemogoče najti prostor za sedenje. Podobni prizori se ponavljajo pri galeriji Uffizi, mostu Ponte Vecchio in na ozkih ulicah zgodovinskega jedra, kjer si morate prostor za hojo dobesedno izboriti.
Obiskovalci čakajo na fotografijo, na ogled muzeja, na kosilo v priljubljeni restavraciji, celo na usnjeno torbico iz trgovine ali sendvič iz lokala, ki sta postala viralna na TikToku.
Pomemben delež obiskovalcev predstavljajo Američani, ki v Toskano prihajajo prek križarjenj po Sredozemlju. Ladje pristajajo predvsem v pristanišču Livorno, od koder organizirani avtobusi vsak dan pripeljejo na tisoče potnikov na enodnevni izlet v Firence.
Takšni obiskovalci mestu sicer prinesejo dodatne številke v turistični statistiki, vendar pogosto porabijo razmeroma malo denarja in v mestu ostanejo le nekaj ur. Urbanisti in turistični strokovnjaki zato opozarjajo, da gre za tipičen primer "hit-and-run" turizma – hitrega obiska brez globljega stika z lokalnim okoljem.
Mesto, iz katerega odhajajo domačini
Posledica prekomernega turizma je seveda izginjanje lokalnega prebivalstva. Številni domačini so se začeli zgodovinskemu središču preprosto izogibati. Promet, pomanjkanje parkirišč in neprestane množice so vsakdanje življenje spremenili v napor.
Po podatkih mestnih oblasti danes v zgodovinskem jedru živi manj kot 40.000 prebivalcev. Eden glavnih razlogov je eksplozivna rast kratkoročnih turističnih nastanitev. Število stanovanj, oglaševanih prek platforme Airbnb, se je v manj kot desetletju več kot podvojilo – z okoli 6.000 na več kot 14.000 enot. Višje najemnine in privlačnost turističnega trga so številne prebivalce potisnili na obrobje mesta ali celo iz njega. V zadnjem desetletju naj bi v Firencah zaprlo vrata več kot tisoč tradicionalnih podjetij.
Ne le zgodovinske lokacije, tudi povsem običajne ulice, na katerih se slučajno nahaja prodajalna ali restavracija, ki jo je TikTok izstrelil v orbito viralnosti, so postale nevzdržne za življenje.
Takšna je denimo ulica Via dei Neri, kjer najdemo lokal All'Antico Vinaio, ki ga številni spletni portali in družbena omrežja predstavljajo kot domnevno najboljši sendvič v Firencah – čeprav to niti približno ni. A internet je naredil svoje in pred lokalom se vsak dan vijejo dolge vrste obiskovalcev, ki pogosto blokirajo celotno ulico.
@coffeenomadul 📍All’Antico Vinaio, Florence, Italy 🥪 ‼️This spot has been called the most viral sandwich in the world. 🔥This spot has 46,000+ reviews on Google and sells thousands of sandwiches daily. 😍You absolutely have to try this sandwich when visiting Florence. 🙌Save this spot so you’ll know exactly where to eat the best sandwich in Florence! #italy #sandwich #florence #italianfood #viralvideos ♬ Originalton - Kati.
Instagram, TikTok in turistični algoritmi nasploh ustvarjajo sezname "obveznih" lokacij, ki jih želijo obiskati skoraj vsi. Tako se ogromno ljudi znajde na istih nekaj ulicah, v istih kavarnah in pred istimi znamenitostmi.
Namesto odkrivanja mesta obiskovalci pogosto sledijo seznamu viralnih lokacij, kar dodatno povečuje pritisk na že tako obremenjene predele.
Morda vas zanima tudi:
- Slovenci smo na ta svoj kraj izjemno ponosni — pa ste ga sploh kdaj obiskali? (FOTO)
- Slovenski kraj z zdravilno izvirsko vodo, ki zaradi svoje energije sprošča in pomirja obiskovalce
Poskusi omejevanja preobremenjenosti
Mestne oblasti se problema zavedajo. V zadnjih letih so uvedle več ukrepov za omejevanje posledic množičnega turizma. Med drugim so prepovedale nameščanje ključavnic za prevzem ključev turističnih stanovanj na javnih površinah, omejile uporabo zvočnikov turističnih vodnikov in prepovedale odpiranje novih kratkoročnih turističnih nastanitev v zgodovinskem jedru.
Županja Sara Funaro je letos predstavila še načrte za razširitev teh omejitev na večji del mesta, s čimer želijo zmanjšati pritisk na stanovanjski trg in ohraniti možnost bivanja za domačine. Nekateri predlagajo tudi omejitve velikosti turističnih skupin in časovno razporejanje obiskov najbolj priljubljenih znamenitosti.
Lahko Firence torej sploh še ostanejo Firence? Paradoks je očiten: mesto je svetovno znano prav zaradi svoje kulturne dediščine, toda množice, ki prihajajo občudovat to dediščino, postopoma spreminjajo njegovo identiteto.
Ker turizem ostaja ključni vir prihodkov, popolna omejitev obiskovalcev gotovo ni realna možnost. Vprašanje pa je, ali lahko mesto najde ravnotežje med gospodarskimi koristmi in kakovostjo življenja prebivalcev. Njegova prihodnost bo odvisna od tega, ali bo uspelo ohraniti tudi tisto, kar je stoletja ustvarjalo njegov značaj: skupnosti ljudi, ki ne prihajajo le na fotografiranje, temveč v njem živijo.
