Za mnoge so križarke sinonim za brezskrbne počitnice, eksotične destinacije in neskončne zabave. Toda za ljudi, ki na njih živijo in delajo več mesecev skupaj, je realnost pogosto precej bolj kompleksna.
To dobro ve 41-letna Sharon Wo iz Južnoafriške republike, ki je na križarkah preživela kar šest let. Danes je pisateljica in blogerka, pred tem pa je delala kot organizatorka skupin in pozneje kot voditeljica zabavnih programov. Čeprav se še vedno rada spominja življenja na morju, priznava, da se za glamurozno podobo skrivajo številne nenavadne, včasih tudi precej šokantne zgodbe.
Življenje, ki hitro zasvoji
Sharon je na križarki prvič začela delati leta 2009, pozneje pa je svojo kariero nadaljevala kot voditeljica različnih dogodkov in zabav.
»Življenje na križarki je zelo nalezljivo in nikoli ne izključujem možnosti, da bi se vrnila. Obožujem delo voditeljice, ker skoraj vsako noč obiskujem zabave in druženja,« pravi. A življenje na ladji pomeni tudi zelo malo zasebnosti. Večina članov posadke si namreč deli kabine s sodelavci, kar pogosto vodi v neprijetne ali nenavadne situacije.
Preberite še:
- "Že lep čas delam na križarki in razkrila bom skrivnosti posadke," iskreno je povedala veliko o tem, kaj se zares dogaja na krovu
- Snežana na križarki delala kot sobarica, nato pa razkrila, kaj se v bistvu dogaja: resničnostni šov, ki si ga je težko predstavljati
Ko zasebnost postane luksuz
V času svoje kariere je Sharon delala na osmih različnih ladjah, na večini pa si je morala kabino deliti z drugo osebo. »Imela sem sostanovalko, ki je svojega fanta pogosto povabila na prenočevanje brez predhodnega opozorila. Nekoč sem se preoblačila, ko sem za njeno zaveso nenadoma opazila moškega, ki me je morda opazoval,« se spominja.
Življenje v tesni skupnosti več tisoč ljudi prinaša tudi druge izzive. Člani posadke skupaj delajo, živijo, se zabavajo in pogosto sklepajo tudi romantične zveze.
Ljubezen da, gostje ne
Čeprav so bile zveze med zaposlenimi povsem običajne, je obstajalo eno pravilo, ki ga nihče ni smel prekršiti. »Če so te ujeli z gostom, si takoj izgubil službo,« razkriva Sharon. Po njenih besedah je bila atmosfera med člani posadke precej sproščena.
»Člani posadke so se pogosto sprehajali goli, počutili so se kot doma in mogoče je bilo pričakovati marsikaj.« Po drugi strani pa so bile ugodnosti dela na križarki precej mamljive. Nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba so bili večinoma vključeni, zato so številni zaposleni lahko precej privarčevali, hkrati pa obiskali številne države po svetu.
Tudi temnejša plat življenja na morju
Čeprav večina ljudi križarke povezuje predvsem z zabavo in počitnicami, se posadka redno srečuje tudi z veliko resnejšimi situacijami.
»Na vsaki ladji obstajata mrtvašnica in zapor, ki ju uporabljamo pogosteje, kot si ljudje mislijo. Potniki pogosto umirajo naravne smrti, bilo pa je tudi nekaj samomorov,« priznava Sharon.
Pogoste so bile tudi aretacije potnikov, predvsem v ameriških pristaniščih, kjer so nekateri kršili pravila glede dokumentov ali drugih postopkov.Občasno so se dogajale tudi precej stresne situacije. Sharon se še danes spominja trenutka, ko je njihovo ladjo med izplutjem močan veter zanesel proti drugi križarki.
»Slišala sem krik, padla sem čez mizo in se ustrašila, da bomo potonili. Na srečo je šlo le za nekaj prask.«
Bi se še vrnila?
Preden je stopila na križarko, je Sharon študirala igro. Idejo za delo na ladji je dobila po enem od potovanj z mamo, pozneje pa je ta odločitev popolnoma spremenila njeno življenje. Danes ustvarja blog The Sharonicles in piše potopisne članke, vendar priznava, da jo življenje na morju še vedno privlači. Morda prav zato, ker križarke niso le plavajoči hoteli, ampak majhna mesta s svojimi pravili, skrivnostmi, ljubezenskimi zgodbami in dramami, ki jih večina potnikov nikoli ne vidi.
