Ko želimo izboljšati kakovost spanca, običajno najprej pomislimo na svoje večerne navade. Smo prepozno spili kavo? Predolgo gledali v telefon? Se odpravili v posteljo ob napačni uri? Španski psiholog Rafael Santandreu pa opozarja, da se razlog za naše težave s spanjem morda skriva povsem drugje – v tem, kar počnemo čez dan.
V svoji knjigi o dobrem spancu se ukvarja z nespečnostjo z vidika kognitivne psihologije in poudarja, da lahko pretirana zaskrbljenost zaradi spanja težave samo še poslabša. Bolj ko se trudimo zaspati in razmišljamo o posledicah neprespane noči, bolj napeti postajamo. Spanje tako namesto naravnega procesa postane še ena obveznost, ki jo moramo dobro opraviti.
Morda vas zanima tudi:
- Feng šuj strokovnjakinja razkriva rastlino, ki bi jo morali imeti doma, če ste nenehno pod stresom (in kam jo postaviti)
- Japonke zjutraj izvajajo ta 1-minutni trik: obraz je potem videti manj zabuhlo in bolj sveže!
Navada, na katero verjetno ne bi pomislili
Med Santandreuovimi priporočili je tudi precej nepričakovan nasvet: čez dan preživite čim več časa na naravni svetlobi in sončnih očal ne nosite nujno.
Naša notranja biološka ura oziroma cirkadiani ritem se namreč ravna tudi po izmenjavanju svetlobe in teme. Dnevna svetloba, ki jo zaznavajo naše oči, možganom sporoča, kateri del dneva je, ter pomaga uravnavati izločanje melatonina, hormona, ki ima pomembno vlogo pri spanju.
Psiholog zato opozarja, da lahko dolgotrajno zadrževanje v zaprtih prostorih negativno vpliva na ljudi, ki imajo že sicer težave s spanjem. Njegovo priporočilo je preprosto: vsak dan si vzemite nekaj časa za sprehod na prostem.
Nekoliko bolj nenavaden pa je njegov nasvet glede sončnih očal. Santandreu meni, da jih ni treba nositi vsakič, ko stopimo skozi vrata, saj temna stekla zmanjšujejo količino svetlobe, ki doseže oči.
Seveda to ne pomeni, da bi se morali odpovedati zaščiti pred UV-žarki. Ob močnem soncu, zlasti na plaži ali v gorah, so kakovostna sončna očala še vedno pomembna. Za uravnavanje biološkega ritma je bistvena predvsem redna izpostavljenost dnevni svetlobi, ne pa izogibanje sončnim očalom za vsako ceno.
Manj razmišljanja o spanju, več sproščenosti
Santandreu opozarja še na eno pogosto napako: pretirano obremenjevanje s tem, koliko ur bomo spali.
V zadnjih letih toliko poslušamo o idealnih osmih urah spanja, globokem spancu in fazi REM, da je za marsikoga tudi počitek postal vir stresa. Če se v posteljo odpravimo z mislijo, da moramo nemudoma zaspati, sicer naslednji dan ne bomo sposobni normalno delovati, lahko hitro ustvarimo začarani krog. Vsaka minuta budnosti povečuje nervozo, zaradi katere še težje zaspimo.
Psiholog zato svetuje, da poskušamo zmanjšati strah pred občasno neprespano nočjo. Pomanjkanje spanja sicer vpliva na koncentracijo, spomin in odzivnost, vendar ena slabše prespana noč še ne pomeni katastrofe.
Vir: Zadovoljna.nova.rs.
