Moja običajna vadba je sestavljena predvsem iz intenzivnega kardia, občasno pa jo dopolnim še z reformer pilatesom. Klasična joga na blazini se mi je dolgo zdela preveč umirjena in, če sem iskrena, celo nekoliko dolgočasna.
Potem pa sem na družbenih omrežjih skoraj vsak dan občudovala pevko Duo Lipo, ki je popolnoma sproščeno stala na glavi – celo na supu. Takrat sem si rekla: To bi rada znala tudi jaz. Samoiniciativno sem se lotila izziva: 20 dni bom vsak dan vadila jogo in spremljala, kaj se dogaja z mojim telesom.
"Včasih je najtežji del preprosto to, da se odpraviš od doma"
Pred začetkom sem si predstavljala, da bom vsak dan eno uro namenila sebi. Več miru, manj hitenja, več povezanosti s telesom. Zanimalo me je, ali me bo rutina začela dolgočasiti ali pa bom prav zaradi nje opazila napredek.
Nato sem ugotovila, da je včasih največji izziv že sama organizacija. Namesto občutka nadzora sem si nakopala dodaten občutek stresa. Moje ravnotežje? Še vedno katastrofa. Najtežje je telovaditi takrat, ko se ti ne da
Četrti dan sem si želela samo ostati doma pod odejo. Res nisem imela niti najmanjše motivacije. A ker sem si obljubila, da bom izziv izpeljala do konca, sem vseeno odšla.
"Po enem tednu sem ugotovila nekaj presenetljivega"
Vedno sem mislila, da imam rada spontanost in razgiban urnik, a prav ta vsakodnevna ura joge je postala moj najljubši del dneva. Ni šlo za produktivnost. Šlo je zgolj za čas, ki sem ga namenila sebi. In to je bilo presenetljivo osvobajajoče.
CILJ NI POPOLNOST
Še ena pomembna lekcija? Velikokrat ne začnem novih stvari samo zato, ker me je strah, da mi ne bodo šle takoj dobro. Toda prav med temi tremi tedni sem spoznala, da napredek pride samo z vajo. Vsak nov položaj, vsak neuspel poskus in vsak trenutek nerodnosti so bili del procesa.
Med enim od večernih brezciljnih brskanj po spletu sem naletela na misel, da je privilegij že to, da lahko svoje telo sploh premikamo. Ta stavek mi je ostal v mislih. V teh treh tednih sem začela svoje telo gledati z veliko več hvaležnosti. Ne zaradi tega, kako je videti. Ampak zaradi vsega, kar zmore.
KAKO JE 20-DNEVNI IZZIV SPREMENIL MOJE TELO?
Izziv sem seveda uspešno zaključila. Ne morem reči, da sem po treh tednih postala popolnoma sproščena ali da sem odpravila svojo potrebo po nenehni produktivnosti. Sem pa postala nekoliko močnejša, bolj gibčna in predvsem bolj potrpežljiva do same sebe.
Morda je prav to največja lekcija joge – ne popoln položaj, ampak dejstvo, da se vedno znova vrneš na blazino. In da je tudi to dovolj.
