Pravijo, da je potrebno začeti na začetku, drugače stvar nima ne repa, ne glave. In kje se je pravzaprav vse skupaj začelo? Ko so ostala dekleta sanjarila, da bodo postala pevke, plesalke ali učiteljice, se je v meni rodila želja o novinarskem poklicu. Novinarke so bile tiste, ki so zasedale prve vrste modnih revij, svoje misli prelivale na papir in imele najbolj zabavno službo na planetu Zemlja.
Reviji Elle in Cosmo sta bili, poleg obveznega domačega branja, zame nujno mesečno čtivo. Svojo žepnino pa sem v trafiki zapravila za prve izvode modnih revij. Za malico mi seveda ni ostalo prav veliko denarja, vendar kot bi rekla Carrie Bradshaw: » I found it fed me more!« (Izkazalo se je, da me je nasitilo bolj!)
Zato sem se brez pomislekov prijavila na projekt Hud job#2. Pisanje člankov mi je v veselje že odkar sem napisala prvega. Sicer ne študiram novinarstva, ampak to je že druga zgodba. Ves teden sem sprehode s svojim kosmatincem izkoristila za nabiranje idej in inspiracij za pisanje prijavnih besedil. Po prijavi pa sem nestrpno pričakovala odziv uredništva. Sem se dovolj potrudila, na kaj sem pozabila, kaj bi še lahko dodala...
Že od nekdaj so se mi zdele zanimive reakcije ljudi, ko so izvedeli novico, da so zmagali v nagradni igri. Radijski moderator jih je poklical in jim sporočil veselo novico, oni pa so na ves glas zakričali ali pa ostali brez besed. Prav tako sem odreagirala sama, ko so mi iz uredništva sporočili, da sem dobila pripravništvo. Jaz!? V življenju še nisem zadela lota, zmagala v tomboli, majico pa sem dobila le v nagradni igri v kateri sem bila najverjetneje edina udeleženka. No, morda je sodeloval še kdo pa je nagrado zavrnil, ker mu je bila le ta preozka..zato nagradili mene. Torej sem ob novici da sem sprejeta, izustila le: »Ja, valda?!« moji trebušni stanovalci pa so zaplesali poskočno polko.
Teden sem preživela v pričakovanju prvega sestanka. Kakšni bodo ostali Hudjob-ovci? Se bomo ujeli? Po sramežljivih uvodnih prvih minutah sem ugotovila, da so vsi res fajn. To je torej ekipa s katero bom preživela tri mesece, s katero bomo dihali za prispevke in poletno izdajo naših strani v Cosmopolitanu. Upam, da se boste zabavali skupaj z nami, za zdaj pa vsem želim velik kos domače potičke in košaro polno čokoladnih pirhov. Pa lepe praznike!
Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024
