Sem intelektualec, dober v svojem poklicu, v firmi, kjer delam, doprinašam firmi in tudi družbi. Ob vseh teh tranzicijskih tajkunih (in kriminalcih) se pa finančno uvrščam bolj v nižji srednji razred.
Država je do mene grozna mačeha odkar živim v (Jankovićevi) Ljubljani.
1) Osebnega zdravnika ne morem dobiti, tudi če bi ga imel v Murski Soboti ali pa Kopru, bi mi hladno rekli, da ne morem v ambulanto neopredeljih, ker imam osebnega zdravnika že na drugem koncu Slovenije.
2) Zobozdravnik ima prav tako grozne čakalne vrste, na hitro ne morem nič. Poleg tega se mi je na recepciji smejala, ko mi je dajala kontakte zobozdravnikov. Da noben dolgo tam ne zdrži, da vsi hitro odprejo zasebno ordinacijo.
3) V stanovanju so visoki stroški, na upravljanje bloka nimam vpliva, ker to počnejo neki (nesposobni) upokojenci, ki pričakujejo da jim preprosto... samo kimaš.
4) Parkingov ni. Niti v okolici doma ne

5) Javni prevoz s trolami je slab (za primerjavo s kakim Dunajem npr.)
Glavno, slabo je to vse skupaj.

V službi nekak vidim zeleno luč, ampak teh osnovnih bivanjskih stvari pa res ne morem nikakor rešit.
Verjetno, če bi se kot tujec preselil na Dunaj, bi tam imel več pravic kakor npr. slovenski državljan v Ljubljani. Pa tko sem si želel živeti v LJ


Saj drugače mi je ql, ampak ne vem kaj je narobe z mano, da teh osnovnih bivanjskih stvari kot je (zobo)zdravnik, mir v domačem bloku... ne morem dobiti... kot da bi neke hude veze moral imeti, da dobim v tej občini stvari, ki mi po mojem kot občanu pripadajo.
Še tujci lahko grejo v ambulanto neopredeljenih, jaz pa kot državljan Republike Slovenije tega ne morem
