Imam perzijko, stara je 15 let. Je strerilizirana in je ves čas noter, razen na vrtu, ki je ograjen. Perzijski mački niso primerni za življenje zunaj, ker so precej bolj občutljivi kot navadni. Moja soseda ga je imela zunaj, pa je imel ves čas totalno zapacane učke in gobček, nonstop je hropel in kašljal in pri 3 letih poginil. Pa tudi glede dlake imaš lahko hude probleme, če je ne neguješ, zelo hitro se namreč vse zvozla in razčesat je včasih nemogoče. Mi jo poleti kar ostrižemo na cca. 3 cm, da ji ni vroče.
Zelo zelo pomembna pa je hrana. Whiskas je smrt za ledvice, ker je zelo slan, zato ga imajo mački tudi radi. Pa vse te konzerve v akciji v Tušu ipd., če želiš imeti mucka dolgo časa, se temu izogibaj. Sploh je značilno za perzijke, da imajo na stara leta težave z ledvicami. Moja ima že kar slabe, glede na to da je toliko stara in jo hranimo le še z dietno hrano Hills, ki jo kupiš pri veterinarju in je posebej namenjena mačkam z ledvičnimi obolenji.
Glede na to, da muc živi z mano že od mojega 9. leta, sem nanjo strašno navezana in tudi ona je nenormalno razvajena, ampak za kaj češ imet mačka če ne zato da ga boš crkljal

Všeč mi je tudi zato, ker je zelo inteligentna in zvita in z njo ti res ni nikoli dolgčas. Če imaš dovolj časa za takega mucka, ti zna res polepšat življenje.