sem nova tu, tko da vas vse lepo in prijetno pozdravljam

Hm... no kr na stvar, prosila bi za kakršnokoli pomoč/nasvet/besedo/karkoli... Enostavno sem zabredla.. S fantom sva skupaj že dobrih 10 mesecev... Jaz: umirjeno dekle, na realnih tleh, občasno kdaj pa kdaj zažuram, samostojna in neodvisna od kogarkoli, predvsem pa ljubezniva in prijazna .. On: pred mano je vedno žuriral- alfa samec haha:p, priden ampak pošten in iskren fant, nežen in pozoren.. Med nama ni veliko razlike - 3 leta. (21 in 24).
V najini vezi je vedno ZELO ZELO ZELO pestro, nikoli nama ni dolgčas. Sva primer tistih parov, ki se enostavno usede v avto in kr nekam na random odpelje. Rada preživljava dneve skupaj in enostavno se mi zdi da je to to. Načeloma, sem imela fante do zdaj, ampak nekako sem vedela da bo konec.. Tu je pa nekako drugače..
Fant me ima rad, to čutim, mi tudi iz dneva v dan pokaže, dokaže in pove. Enako pa je tudi iz moje strani. Mnogi pa mislijo da je najina zveza popolna. Ampak ni, nobena ni. Imava oz. nastal je problem, ponavadi vse rešim z pogovorom, tokrat pa nevem na koga naj se obrnem.. Stvar je v tem:
Njegova familija mene obožuje, saj sem ga 'spravila na dobro pot' (njihove in njegove besede). Pač, raje preživlja dneve z mano kot da gre vn popivat... No ja, stvar je v temu da je on zeeelo navezan na svoje... To mene načeloma ne moti, ni mamin sinko alpa kej, ampak imajo pa zdrav in res lep odnos. Pri meni je pa stvar drugačna...

Zadnjič sva bila s fantom na podaljšanem vikendu. Bilo je vse lepo in prav... Zadnji večer pa sva se pogovarjala tko mal na drugačen način in mi je med pogovorom rekel, da: ' češ, sej nevem, če se js vidm sploh stabo v prihodnosti'. Razlog pa je za to, moj odnos z mojo družino... Ker njemu veeliko pomeni mnenje družine itd.. Po eni strani mu dam čis prou, po drugi pa, neee ares... Tko je že mojih 21 let, nič drugače. Enostavno tu, ja imam velik vpliv, ampak težko je stare spremenit..
In ja, zdej pa glavno vprašanje.. Aje sploh še smisel vztrajat, pač iz moje strani mam nekak tist filing: tojeto!!... Amapk če je pa tak feedback, pol nima smisla.. Strah me je pa prekint, nevem, nekako zmedena preveč, zgubljena v neki slepi ulici, ki iščem pomoč, je pa nemorem in nemorem najti..
Prosila bi za kakršnkoli nasvet, zgodbo, če je kdo bil v podobni situaciji, se opravičujem za prav velik spis.
Hvala in lepo se imejte ...


p.s. sej sm dala to v pravilno rubriko ane, čustva..

Bo bolš, večni optimist hihi:)