
Pač ko sva začela hoditi je pač on bil zelo ljubusumen in mi celi čas pisal in me ni pustil, da bi šla kam in tako dalje...seveda se nisem s tem strinjala, ampak čez čas pa mi je postalo všeč,ker sva se vedno imela najlepše skupaj sama in sem vedela, da se zelo boji za mene. Potem pa pač ko sva začela hoditi v srednjo šolo je on spoznal nove prijatelje in je naenkrat hotel, da bi hodila ven s svojimi prijatelji in si zaupala(kar ni mislil nič narobe),ampak je problem, da se je meni začelo mešat. Ker on je mene vbistvu prepričal,da je najbolše da sva vedno skupaj.
Kot pa vest fantje tudi odrastejo kasnej in prej sploh ni imel glih prijateljev,zato ga ni vleklo ven in to.
Zdaj pa ko je on mene vedno v to da ne greva,je on spremenil mišljenje. Vem, da sem neumna,ampak nekako me je začelo boleti, da so mu postali tudi prijatelji pomembni. Potem pa sem bila jaz živčna stalno in sva se kregala vsaki dan. Potem pa sem si pisala pač z enim ampak tak prijateljsko in on je začel si pisati s puncami res stvari čez mejo(pač hotel mi je dati kontro, da bi videla kako on trpi ker je mislil da si jaz kaj takega piešm z onim fantom,čeprav si nisem) (sem komaj zdaj izvedela zakaj si je)potem sva pač šla narazen,ampak sva po nekaj tednih z pogrešanjem prišla nazaj. ljubezen-in-seks/zapravil-je-zaupanje-t33925.html Tu sem videla stvar z drugačnimi očmi kot jo zdaj.
Zdaj nekaj dni nazaj sva se končno pogovrila o tem kaj je bilo in vse to. Hočem se potruditi za to zvezo,ker sem gor prišla naslednje stvari:
*nisem mu zaupala ven hoditi s prijatelji(zato me je vedno manj ''maral'',čeprav ni hotel pokazati,pa mi je lepo vse razložil, da lahko zaupam,jaz pa nisem hotela slišati+jok)
*sem zelo pod stresom če npr.(pove da me pokliče za 5min. in me ne,pa sem živčna pa ga nadiram,če mi ne odpiše smsja dal časa)zdaj mi je priznal, da sem res preveč živčna zaradi malenkosti in je res kar si priznam,sama opažam da ga malo dušim s tem da mu ne dam nič časa zase)
*je res da se vidiva 1x na teden,kar je malo mučno...ker se vedno 2 dni pred že zaradi tega ker nekaj vedno najdeva težave prepirava,pravijo da bi bilo za pare dobro če bi se skoraj vsaki dan vsaj za 5min(ker preveč tudi vedno ni ok)
Nič mi ne pove to na grdi način,ampak mu je nažalost dolgo trebalo, da sva se pogovorila in končno priznal. In jaz se strinjam s tem, nočem da gledam vsake 3sec če se je spomil na mene(ker s tem sem samo v slabi volji), tudi jaz bi se morala več družiti s svojimi prijatelji+kako naj premagam živčnost?Malenkosti me razjezijo in potem ko je on vse vesel ko me pokliče,sem jaz že itak čist natleh in ga samo nadiram...nevem kako naj to preprečim,pomoč?hvala
