ali ''vzeti si čas'' za premislek nujno pomeni pot navzdol?

[lil'greenfrog]

Ne želim biti jamrika jamrasta ampak ker več glav več ve in ker so na tem forumu različni ljudje z različnimi izkušnjami, sem se odločila svoj del zgodbe deliti z vami..
Torej, že dober mesec mi je družbo delal fant, s katerim sva se resnično ujela.. sicer je 2 leti mlajši od mene (star je 25), vendar to ne bi smela biti ovira.. stvari so potekale res spontano, veliko časa sva preživela skupaj, športala, hodila na izlete, z veseljem me je predstavil tudi doma svoji mami, do katere ima, to je potrebno dodati, zelo lep odnos, kar se kaže tudi v odnosu do žensk.. tudi njegovi so me lepo sprejeli, oba z bratom sta zelo navezana na mamo, ker je oče dosti delal na terenu in sta bla v bistvu prepuščena njej..
kakorkoli.. sprememba se je zgodila iz enega dneva na drugega, en dan me je še predstavljal kot punco, drug dan me je prišel prosit, če bi lahko bila zaenkrat samo dobra prijatelja.. in se jokal, ko mi je to povedal
Povedal mi je, da me ima rad, ampak ne čuti tisto nekaj več in da se nič ne spremeni, da vse ostane enako, ampak potrebuje čas, da vidi, če je to to..
Zrušilo se mi je vse.. ker sem se v tem času tudi jaz začela odpirat in seveda začutila povezanost in naklonjenost in vse..

''tašča'' mi je pa povedala, da se je mogoče vstrašil, ker sem 2 leti starejša in že drugače razmišljam.. in da je previden, vse odkar je moral doživeti to, kar je njegovemu bratu storila bivša punca, ker jim je res napravila zdraho.. in se na koncu brata v isti hiši nista pogovarjala in sta hodila eden mimo drugega.. in je rekel, da take pehte za punco ne bo imel. za tem pa je imel še eno tako izkušnjo izkoriščevalsko, punca ga je dobesedno zaj*.. tašča je še rekla, da naj se prepustim njegovemu toku, mu dam distanco in grem njegov tempo ter počakam, da bo on storil naslednji korak, ko se bo počutil varnega..

dva dni po tem, ko mi je to povedal, sva bila sicer skupaj in sva se imela lepo, preživela čas en z drugim, šla v naravo, je bilo vse okej.. sva se oba strinjala, da se splača potrudit, če imaš ob sebi nekaj dobrega in da želim, da nama uspe. je rekel, da on tudi..

zdaj je pa zbolel in iz planiranega vikenda ni bilo nič.. sem mu zaželela, da se hitro pozdravi in da se naj javi, ko bo boljši. rekel je, da tudi on upa, da bo v kratkem boljši in da se slišiva v kratkem.
od takrat so minili trije dnevi, vmes sem ga bežno 2x videla na pijači z bratom, torej mu je verjetno že boljše, ampak se mi še javil ni nič..

vem, da ga moram zdaj pustiti čisto pri miru, če je v procesu razmišljanja.. ampak je izredno težko :S
pač dosti razmišljam o njem, človek pa to verjetno začuti in se še bolj umakne... misli in dat prostor, da dobim nazaj nek vibe od njega.. je pa neučakanost moj problem, priznam..

What to think?What to do?

[floribunda]

če bi se nekdo po enem mescu o najinem razmerju pogovarjal z mojo mamo, bi se tudi js ustrašla.

[lil'greenfrog]

z njegovo mamo sva o tem spregovorili nekaj besed, ona je pač tak tip človeka, da se rada pogovarja, on pa itak ni vedel, da sma se otem pogovarjali. sama se je namreč razgovorila o tem, kakšne težave so imeli prej z bivšo punco od brata od tega fanta.. pač tak na 'free' odnos imajo pri njih, o vsem se pogovorijo..

[slovenc79]

jaz mislm da je najboljše da zaenkrat pustiš tko kot je in ne hitiš. naj te najprej dobr spozna in dojame da nisi taka kot una, potem pa naprej..
ko se take stvari zgodijo tebi ali bližnjim to pusti posledice, v tem primeru ta nezaupljivost.

[Captain]

Vzemi si ga "na izi". Pač je najbrž res lažje rečt kot nardit, ampak malo imam občutek, da je bil pod nekakšnim pritiskom, ki lahko, da si ga je tudi kar sam ustvaril iz spoštovanja/strahu/bilokaj do tebe in je mislil, da te kar mora predstavljati kot "punco", čeprav tega ni čutil. Biti pod pritiskom pa ne bo šlo, zato ti je en dan povedal, da raje napredujta počasi. Ne vem kako hitro se v današnjih časih odvijajo stvari, ampak že po enem mesecu te je pripeljal domov...huh!

Pa je bila res njegova odločitev, da te pripelje domov? Mi deluje, da je bila samo navidez njegova, v resnici pa te je iz istega razloga kot te kliče "punca", že kar pripeljal domov?

No, kaj narediti: najprej sploh res počakati, dati človeku prostor, da premisli; ko/če bo pripravljen vzpostavit stik, se pogovorita o zadevah, brez vsiljevanja, sploh brez pretiranega "kok sm te pogrešala sm mislna, da bom umrla brez tebe" ... , pač ja, daš vedet, da je bit fajn v njegovi družbi, to je pa to...še 1x ... nikamor se (naj) ne mudi! Aja pa znalo bi mogoče pomagat tudi: "nismo vse za v isti koš" - pri problemu zaupanja

[lil'greenfrog]

fanta, hvala za vajino mnenje

@slovenc79: se strinjam s tabo.. ker več kot da sem taka, kot sem in s tem pokazat, da nisem ista, tud ne morem.. sam se mora znebit teh strahov in občutkov, da bom pa zdaj jaz njemu naredla isto, kot mu je bivša.. vem, da je problem, ker težko naslednjič komu zaupaš..

@captain: vzemi si ga na izi ja.. to zaj govoriš trmasti kozoroginji neučakani hehe
dejansko je bila njegova ideja, da me predstavi, ja.. iz moje strani sem se še izogibala kakršnekoli etikete punca in par, ker tudi sama nisem vedela, na čem smo... tako da edini pritisk, ki bi ga on lahko tu čutil, bi bil lahko zaradi njegovega brata. ker njegov brat je pač tisto punco, s katero sta zdaj skupaj, vozil domov in sta staršem vztrajno zatrjevala, da onadva nimata nič in da sta samo prijatelja.. in je ta fant pred mano povedal tam, da to je tako, kot da bi on za mene rekel, da sva samo prijatelja, ko bi me domov pripeljal.. tako da ne vem.

jap, danes smo vsi bolj hitro (prehitro) naravnani, se strinjam.. in mama me je kr lepo sprejela, že takra ko sem ostala prvič pri njih, je mislila, da bom ostala na kosilu.. očitno sta z očetom navajena že tega od njegovega brata, ne vem.. sem šla seveda domov, pač pojedla sem zajtrk iz vljudnosti, temu se nisem mogla izogniti, mi je bilo pa skrajno neprijetno, res.

vem ja, to čakanje mene ubija, ker sem tip človeka, ki nerada čaka, da se kr samo od sebe vse reši.. ampak vem, da moram.. in ja, vem, da ne smem imet nikakršnih čustvenih izpadov ob naslednjem srečanju, ampak lepo normalen pogovor kako in kaj dalje, da se čimveč družima na čim različnejše načine in nama bi to lahko uspelo.
hehe hvala za ta "nismo vse za v isti koš", definitivno ga moram vključit v pogovor pri naslednjem srečanju

[lil'greenfrog]

..me pa mogoče ravno to tudi skrbi, da se s tem časom zdaj ustvarja neka distanca in da se potem izgubi stik s človekom..

[Jochie]

sta se dala dol?

[lil'greenfrog]

sta se dala dol?

.. tudi to je padlo, ja. misliš, da ima to kakšno zvezo s celotno situacijo?

[Jochie]

sta se dala dol?

.. tudi to je padlo, ja. misliš, da ima to kakšno zvezo s celotno situacijo?

morda je dobil, kar je hotel, sedaj pa nisi več zanimiva....

lej, če je ženska tisti wow, so vsi bratovi in osebni problemi pozabljeni. da po tako malo časa reče, da je čas, to po mojem ni nič dobrega...sploh pa če je z bratom na pijači, tebi se pa ne javi...jaz bi šel naprej na tvojem mestu

[Laika]

Raje počakaj, boš videla kako naprej. Morda je fanta res strah celotne scene, ki bi se morebiti ponovila pri tebi. Morda pa je le tip, ki previdno izbira in na osnovi preživljanja časa s teboj ugotavlja ali si ali nisi zanj.
Vsekakor pa ti polagam na srce, da vendarle ne čakaj predolgo. Daj mu čas, sebe pa ne pozabi.

[sirova štručka]

...

[lil'greenfrog]

@laika: vem, sej bom počakala.. in to me najbolj skrbi, kako dolgo je predolgo, ker tu več človek ne ve, kaj je prav in kaj ne. hvala ti za to
verjetno ga je res strah ja, vem, da je previden, zdaj je pa se umaknil in očitno razmišlja in se še ni pripravljen soočit/srečat z mano.
vem pa, da bi kakršnakoli gnjavaža z moje strani to še samo bolj utesnila in poslabšala..

@sirova štručka: ne rabiš bit tak agresivno nastrojena..
Zavedam se, da bom mogla ob naslednjem srečanju tud postavit mejo in ga vprašat, če je res dobro premislo, ker to mi je naredo enkrat pa nikol več, za vsako malenkost se pol ne mislim ubadat s strahovi njegovi..
ne vem, kaj mu seka po glavi, pač glede na vse okoliščine in na celotno stanje.. res ne.

[slovenc79]

lahko kr neki časa traja da mu pride v podzavest da niso vsi ljudje taki. upajmo da čimprej, ampak s par stavki sigurno ne družita se kot pirjatelja, ko te pa spozna dobro pa naprej.

in, prijatelji ne seksajo med sabo. če noče bit v zvezi in ga je strah, bo mogu pač tud to potrpet. intimne stvari šele potem ko bosta oba prepričana da je to zveza. s tem se izogneš takemu izkoriščanju. nekak mu tudi ti daj vedet da se ne pustiš kar tako. ampak dvomim da te sam zato izkorišča.

klinc pa taka faza spoznavanja da se folk poriva in potem reče "prijatelj moj, ne vem če je to to".. me zdaj razumete, forumaši, zakaj ne mislim tega počet dokler ne bo 100% neki?

[lil'greenfrog]

@Slovenc79: se strinjam, tud to vem, da moram nardit, dobri frendi ne seksajo med sabo.. kljub temu, da je on takrat reko, da vse ostane isto..in je mislil, da bom takrat, ko sma se po tem pogovoru videla, ostala pri njem, ampak sem bla samo popoldan in šla zvečer domov spat.
in ja, tud jaz dvomim, da bi me samo zarad tega izkoriščal, mislim, da res ni tip, ki bi se šel neke igrice in da ga mora nekaj hudo pestit, da je prišlo do vsega tega.. čist vseeno mu že ni moglo bit, da se mi je razjokal tam, jaz sem jokala, on je jokal, na koncu sem jaz njega tolažla!

vem, da lahko traja to tudi dva meseca, preden mu pride v podzavest.. ampak res je ključno zdaj, da se mi oglasi in da spet vzpostavima tisti stik nazaj in tako kot si rekel, da se čimveč druživa na čim različnejše načine.. itak je bil v planu izlet, pa zdaj bo pivo in cvetje, če nama uspe že to izvest.. trije dnevi res niso tako dosti, ampak prej sva bla vsak dan na vezi, zdaj pa ga ni na obzorju že od sobote, ko sva smsala, videla se pa nisma od prejšnjega torka, ko sem bila nazadnje na obisku..
mi je kr kriza :S
mogoče je tud dobil občutek, da sem ga hotla preokupirat.. pa se zato zdaj malo na brata obrača in gre na kako pijačo s kolegi.. čeprav bi lahko tud prej šel, pa ni želel, sva se pa 2x na teden vidla ponavadi, pa vikend je navadno bil vmes, to je res..