
Torej, z fantom sva skupaj 4 leta, jaz sem stara 19, on 22. Vem mlada sva začela, ampak dolgo vzdržala

Problemi pa so se začeli pojavljati kakšna dva meseca nazaj.. On je začel ogromno delat, mama ima svoj s.p, prav tako njegov oče in obema pomaga. To pomeni,da dela od jutra do večera, vmes pa si niti toliko časa ne vzame,da bi me poklical ali mi napisal kakšn sms, kar bi mu vzelo pol minute. In to je prva stvar ki mene zelo moti, čeprav vem,da ma odmor za malico.
Vedno sem mu bila jaz pred prijatelji, zadnje čase pa k meni sploh več noče prit, z izgovorom da naslednji dan zgodaj dela ali pa da je preveč utrujen za vožnjo k meni (razdalija je 15km.) Pogosteje se tudi dogaja,da napiše, da pride prespat k meni, jaz ga seveda čakam doma, on pa se zadrži na pijači, popije 2-3 piva in ga seveda ni k meni. Med tem časom lahko jaz njemu 100 smsov napišem, ga kličem pa se mi sploh ne bo javil. Ko pa ga naslednji dan vprašam zakaj mi ni odpisal/me poklical pa enostavno reče da neve. Take stvari mene resnično bolijo in več ne vem kaj naj naredim.
Opazim tudi, da ko grem jaz k njemu, se sploh več ne cartava kot ponavadi, zaspiva obrnjena vstran od drugega..
Rada ga imam bolj kot vse na svetu, drugače sva se vedno super razumela, zdaj pa je šlo vse samo navzdol. Sem se že hotla več krat pogovorit z njim, ampak je taki človek ko čustva zelo težko spravi iz sebe. In nikoli ne pove kaj ga moti, prav tako pa ne vidi napak ki jih dela in me vedno vpraša kaj je narobe z mano.
Sem že tudi razmišljala da bi ga mogoče lahko denar toliko spremenil, ampak nevem zakaj bi potem on spremenil odnos do mene.

Je še vredno vztrajat z njim? Sej zdaj vem,da boste vse rekle, pusti ga, ga boš že prebolela.. Ampak jaz si ne želim tega.
Mate mogoče kakšen "nasvet" kak ga pripravit do pogovora z mano,da se mi bo odpr, povedal kaj ga moti pri zvezi? Ali se vam res zdi to izgubljen primer..
