Star sem 19 let, za pisanje na tem forumu sem se odločil, ker sem bil že prevečkrat neuslišan v ljubezni in trenutno preživljam hudo krizo, zato sem se odločil, da se vam bom izpovedal.
No, pa začnimo. Zavrnjen sem bil in ne samo enkrat, zavrnjen sem praktično vsak dan. Z mano se nikoli še nobena punca ni spogledovala in to me zelo boli, saj se počutim kot največja grdoba na svetu. Rojen sem z neko redko boleznijo imenovano acne conglobata(lahko malce pobrskate na internetu za slikicami), ki mi povzroča nastajanje aken in ki ni starostna pogojena, to pomeni da bom imel težave z aknami do svoje smrti. Te imam najbolj razvite na obrazu, nekatere so mi že izginile in mi pustile grde brazgotine. Hodim k dermatologinji, ki mi predpisuje tablete(roacutane, sem aktiven tudi na drugem delu foruma), me pošlja k kozmetičarki, ampak dejstvo je, da za moje težave ni pomoči. Vse sem že naredil da bi se mi stanje izboljšalo a se mi noče. Z najhujšimi zdravili si lahko rešim problem le začasno, čez nekaj časa se napad znova ponovi. Vprašanje za vse, ki berete ta topic : Le katera punca bi si želela imeti fanta z grdim obrazom polnim brazgotin? Pravijo, da se bo že našla ena, ki ne bo gledala na moja zunanjost, ampak kako? Današnji svet je prepleten z modo, z perfektnostjo in vprašanje je, kako prepričati punco, da imam dober značaj in da sem dober po naravi, če ne morem vzpostaviti fizične privlačnosti. Če ji nisem fizično všeč, potem sem lahko tudi najboljši "mačo" na tem svetu, pa mi je ne bo uspelo osvojiti.
To sem že doživel na svoji koži in to celo 2x. Na fakulteti mi je bila všeč ena punca, zato sem se odločil, da bom pristopil do nje. To, da sem grd mi je dala vedeti že na začetku in to celo tako, da me ni mogla niti v oči pogledati, kaj šele da bi razvila z mano nek prijeten pogovor. Komaj je čakala, da se me bo lahko znebila. Nikoli me ni kliknila na facebooku, nikoli mi ni poslala sms-a, vedno sem se moral jaz truditi. Na koncu sem odnehal, ker se mi ni zdelo več. Od zdaj naprej se je izogibam.
Najhuje je pa bilo, ko sem učil matematiko kot tutor. Kot največji romantik sem se zaljubil v to punco, katero sem učil matematiko, ona pa me prav tako ni mogla pogledati v oči ko sem govoril z njo. Z njo sem bil vedno korekten, prijazen, ustrežljiv, vložil sem veliko truda, da bi ji bilo prijetno in da bi se imela z mano prijetno, ampak ona mi enostavno ni vračala niti z kančknom prijaznosti, vedno je komaj čakala da grem domov. Še huje, njeno mamo je hotela enkrat nahujskati proti mene, češ da je zadnjič zaradi zbolela za angino in to zato, ker sem k njim prišel bolan, v resnici sem bil pa zdrav. Res, zdelo se vam je najbrž neverjetno, ampak zagotavljam vam, to je resnična zgodba.
Stanujem v Ljubljani, vsak dan doživljam takšna razočaranja ko se vozim s trolo in mi je kakšna punca všeč, le ta mi odgovori z jasno telesno mimiko "don't even bother", torej ko se poskušam spogledovati pogleda stran, zavije z očmi, ipd. Vse se me izogibajo kot da imam kakšno kugo! To me ubija, jaz hočem samo malo nežnosti, samo malce pozornosti hočem, vse kar najdem pa je eno veliko razočaranje in obup. To sem lahko prenašal nekaj časa, ampak tokrat je počilo. Moral sem se izpovedati. Jočem se ob pisanju moje zgodbe.
Včasih se sprašujem, zakaj sem ravno jaz ta s toliko problemi. Zakaj sem bil rojen s to boleznijo? Najhuje mi je, ko ljudje sodijo meni samo zaradi tega, ker tako izgledam, sodijo po mojem izgledu, ampak v resnici ne vedo, da nisem zmožen niti muhe ubiti, da sem po srcu pravi romantik, nežen, prijeten. Ampak kako naj to dopovem drugim? Kako?
Trudim se skrbeti za mojo postavo(merim 183 cm in sem težak 71 kg), vsak teden obiskujem fitnes center, rad igram nogomet in košarko. Trudim se biti športen tip, ampak na žalost sem se rodil z nekoliko močnejšimi kostmi, tako da izgleda kot da imam 90 kg in ne 71 kg. Svoje telo sem testiral do maksimuma, kajti mislil sem, da je problem v moji čudni postavi, ampak sedaj sem ugotovil, da temu ni tako. Videl sem - da je samo en problem - moj obraz.
Prišlo je obdobje, ko si želim nekoliko več čutnosti, več topline, ampak vse kar najdem v tej Ljubljani je hlad in ignoranca, prezir. Vse punce so enostavno prezahtevne. Ne razumem pa kako ne najdem prave. Vse do sedaj so me enostavno ponižale.
Kaj slabega sem naredil, da me Bog tako kaznuje? Prosim, pomagajte, svetujte, nujno potrebujem pomoč!
Hvala za vašo pomoč in lep pozdrav,
Anonymus
Gotovo boš našel neko dekle, ki te bo imelo rado takega, kot si.
