Problemi v razmerjih in kolegi, kolegice

[*cukrr*]

Ojla.
Upam, da ta tema še ne obstaja. Emmm...ja zanima me tko, če mate kkšne probleme v razmerju ali se o tem tud kej pogovrjate s svojimi kolegi, kolegicami, starši, znanci,...? Pa da pač razglabljate o tej stvari... Do kje so vaše meje, ko nekaj nekomu poveste? Kaj nebi nikol povedal..., itd. Js ponavad, če kakšnmu kej povem mam potem kr slabo vest pa se bojim a sm kej preveč rekla... sam ja... na nek način se tolažm s tem, da dam to ven iz sebe... seveda pa prej povem partnerju kaj me mot.

[rachka_]

če poveš pravi osebi, nimaš kaj met slabe vesti

o svojih problemih v razmerju (in tudi drugih) govorim le z izbranimi "zaupniki" in pri teh ponavadi ne skoparim z detajli, zato da si ta oseba lahko situacijo predstavlja v vsej svoji slikovitosti
okej, mam neko mejo kar se tiče detajlov, ki se tičejo samo in izključno partnerjeve intime, to pa je pomoje tudi to.

seveda pa o tem ne razglabljam z nekom, ki sem ga srečala na treh žurih ali pa slučajno obiskujeva 1x tedensko isti tečaj.

[..Evelyn..]

S parimi najbližji kolegi debatiram o tem, če čutim potrebo. Ne zaupam jim zgolj ultra intimnih reči, za katere vem, da moj nebi želel deliti okoli. Tisto kar se pa tiče mene in recimo kakih prepirov ipd..pa itak. Lažje je. Po eni strani tud za to, ker maš nek zunanji, bolj objektiven pogled na situacijo. Aja in ne, ne počutim se krivo..partner mora razumet, da on ni edina oseba v mojem življenju.

[s0nckic4]

z leti se mi zdi da vedno manj vpletam zunanje osebe v razmerje.

pri trenutnem fantu večino sama rešima. se je pa že zgodilo, da sem se tu in tam pogovorila še z najbljižjima prijateljica o problemu in ju vprašala za mnenje.

[rachka_]

no, jasno, da se končno reševanje problema dogaja na 4 oči in ušesa, brez zunanjih faktorjev. jaz te "zaupne pogovore" bolj zato furam, da si malo olajšam dušo, slišim mnenje o situaciji iz tretje (objektivne) perspektive in kr mi včasih pač paše svojo razkurjenost ali pa užaljenost izrazit pred občinstvom

[floribunda]

^^js počnem podobno. o svojih težavah navadno razpredam s svojimi naojžjimi prijateljicami in dostikrat potem ugotovim, da totalno pretiravam. ali pa da nisem edina, ki ma tako zarukanega tipa in da so vsi taki. ali pač sammo ubesedim svoj gnev in tako razčlenim problem.

glede partnerjeve intime....kolikor vem parner nima ničkej dosti proti, da o svojih osebnih problemih razpredam s prijateljicami, pa tudi prijateljice se zaradi tega nič drugače ne obnašajo do njega.

sploh pa, js sem se zmeraj nekako držala načela, več glav več ve in navadno se je debatiranje s prijateljicami izkazalo za koristno.

[Trnovka]

Tudi jaz več ne razglabljam o svojih osebnih zadevah.
Te stvari se ne tičejo nikogar drugega kot samo naju.
Nikoli ne govorim o intimnih stvareh, redko ( skoraj nikoli ) pa tudi povem, če sva se s fantom skregala; zmeraj rešiva med sabo.
Tudi o družinskih zadevah sem tiho.

Mogoče sem čudna, ampak sem začela s starostjo paziti kaj govorim, četudi imam prijateljice, ki pa povejo vsako podrobnost, me pa to ne moti.
Ampak imajo nekatere res banalne probleme

[Kaycii*]

Sama se nikol ne izpovem prijatelju ali prijateljici, kakšne probleme mava s partnerjem..tako da do zdaj sva jih vedno rešila skupaj, ker je moj partner itak moj najboljši prijatelj. Edino se kdaj potožim mal mamici ...ki pa je tut moja največja zaupnica in mi pomaga res po najboljših močej. Ah ja ..mami xD

[g.AI.a]

Ponavadi nič ne govorim nobenemu. Kar sama razčistiva pa je. Razen, če je res taka stvar, da se jo moram še z nekom pogovorit, da dobim še eno mnenje tretje osebe. Ampak to se redkokdaj zgodi.

[Aliee]

Ponavadi sem razglabljala to s svojo kolegico. Ampak po času sem ugotovila, da je najboljše, če se nobeden od zunanjih oseb ne vmešava zraven, nikoli se ne konča dober. Vsaj v mojem primeru je tako