Obračam se na vas, ker ne vem več kaj narest. Nikoli nisem bila tako zgubljena in zmedena... Glavni problem so pa tipi. Zdej je tko, dve leti nazaj sem končala s tipom (skupaj sva bila 1 leto), za katerega sem dejansko verjela, da je on tisti, ki ga rabim, ker je zadovoljil čist vse moje potrebe, točno tak je bil kot sem vedno sanjala svojega princa... Seveda so bili problemi, štale, ampak se je vedno vse uredilo. Nato me je pustil. Mene je to potrlo, res neskončno potrlo. Po kakih dveh, treh mescih sem nehala upat da bova še kdaj skupi, ker je tud on bejbo si našu. Potem sem si pa tudi jaz drugega tipa.
Še vedno se občasno (vsake cca 3,4 mesece) dobivam s tem bivšim (recimo, da mu je ime Y), ampak ko ga vidim, mi ni nič bedno ali pa da bi bila žalostna... Vesela sem kadar sem v njegovi bližini, pozabim na probleme...
Najhuje mi je pa to, ker velikrat ko sem z mojim sedanjim fantom, ga v mislih primerjam z Y. To je ena stvar, ki sem jo vedno sovražila. Y je ogromno stvari naredil boljše, znal se je pogovarjati, vedno me je znal potolažiti, me presenetiti, bil je odgovoren, resen, a otročji ko je bilo treba, humor točno takšen kot je moj... Še vedno velikokrat pomislim kaj vse lepega mi je naredil, rekel, kje sva bila, kako sva se gledala v oči... Mislim, da ni minilo dneva odkar sva narazen da ne bi pomislila na njega. Trga se mi zaradi tega, bojim se, da ne bom nikoli prebolela tega, da sem zgubila meni najboljše duševno zdravilo. Z njemu je bilo vse boljše, v šoli mi je šlo super, imela sem službo... Pogrešam to, hočem da sem zopet delavna, pridna, odgovorna... Pa ne gre. Podira se mi vse, pa ne znam ustavit, ne znam spremenit...
Druga stvar je pa moj drug bivši (npr. Z). Z njemu sva bila prvič skupaj cca 4 leta nazaj, kratka zveza, nič posebnega. Ampak nekaj naju vedno skupaj vleče, ampak na koncu ni nič od tega. Do njega nekako čutim neko privlačnost, nevem zakaj, ampak mi gre to blazno na živce, ker sva drugače zelo dobra prijatelja, pa še z mojim sedanjim fantom sta se zelo ujela. Poskusila sva biti skupaj že kake 4x, 1x sem ga jaz "pustila", 3x pa on mene. Sploh nikol ni razloga konkretnega, razen to, da on leti za svojo bivšo že kake tri leta in mu to v glavi ne da miru... Kakorkoli že, vsake toliko časa pridem v obdobje, ko mi je on totalno privlačen in bi kar skočila nanj
Ne poznam se več, nimam pojma kaj hudiča se plete v moji glavi, enkrat vem kaj hočem, drugič se mi tud sanja ne...
Mogoče lahko kdo pomaga? Kakšen nasvet? Je bil kdo v podobni situaciji? Se mi je zmešalo?!?!
