imam čuden problem, za katerega nikoli sploh pomislila nisem, da bi ga lahko imela...
pri meni doma so starši premožni in mi še danes, čeprav sem stara 23let plačujejo večinoma vse oni. nimam nič delavne dobe, študiram (redno), financirana pa sem z njihove strani. medtem ko je pri fantu pa obratno. sam si mora plačevati vse, veliko dela preko študenta, od staršev ne dobi nič. še najemnino za stanovanje plača sam (živiva skupaj). vse bolj pa me motijo očitki s strani fantovih staršev, naj si že najde dekle, ki bo pridno in delavno kot on, ne pa neko frajlico, ki ji ni treba delati nič. vsi so navdušeni doma nad fantovim bratom, ki je pripeljal domov punco, ki študira ob delu in je oh in sploh super, ker ima delavne navade in si sama služi denar. potem pa še nalašč to poudarjajo takrat, ko sem poleg. njegova mama me je zadnjič vprašala: Nika, kdaj pa misliš ti poprijeti za kakšno pošteno delo? sem pričakovala marsikatero posredno opazko, ne pa kaj tako neposrednega. pa sem ji odgovorila, da ko končam študij (ki je reden), se bom vpisala na magisterij, potem še na doktorat, potem se bom pa mogoče osamosvojila od staršev. ji je čeljust skoraj na tla padla! oče je na srečo videl kaj se dogaja, pa se je po moško umaknil.
sploh ne vem kaj naj storim. tega v nedogled poslušala ne bom! ima kdo podobne izkušnje mogoče?
hvala za vsak odgovor
Men npr. ne bi blo kul it v prvo službo že vsa zgubana in postarana 
Pa dobr, sej mene basically tud (plačo imam zaenkrat za lastne potrebe & priboljške, nasl. leto grem v tazaresno službo), ampak tista ponosna izjava, da bi se potem mogoče osamosvojila od staršev, me pa še vedno čudi 
