Sama imam v mislih predvsem merila za vpis na fakultete, ki spadajo pod UL in UM (lahko pa sami napišete tudi druga opažanja oz. stvari, ki vas motijo), ki se mi zdijo pri določenih fakultetah precej zgrešena.
Če primerjamo druge države članice EU, lahko (vsaj za Avstrijo) z gotovostjo trdim, da imajo tam boljše razmere na področju šolstva, saj nimajo ločenih šol kot pri nas - na eni strani poklicne in 4-letne srednje šole, na drugi strani gimnazije. Posledično se dijaki lahko iz t.i. "klasične" srednje šole vpišejo kamorkoli, pri nas pa je vmes še vsa nepotrebna politika meril za vpis kot je splošna matura. Če le-te nimaš, imaš precej omejen izbor fakultet, preostane ti le opravljanje maturitetnega tečaja. Kar pa lahko za nekoga, ki mu matematika ne leži, predstavlja trd oreh, ko se mora v enem (!) letu naučiti matematiko, ki so jo gimnazijci predelali v štirih letih, in jo potem še opraviti na maturi, kar ni mačji kašelj, ker lahko dobiš za nalogo KARKOLI (tiste sprotne teste najbrž še vsak z nekaj truda opravi vsaj s pozitivno).
Skratka, če nisi najbolj logičen tip človeka, si po domače povedano zaserješ možnost izbire študija. Recimo, da se ta oseba želi vpisati na fakulteto družboslovne smeri (pravo, psihologija, slovenistika idr.), pa zaradi matematike oz. neopravljenega maturitetnega tečaja te možnosti nima, četudi bi lahko bil pri študiju in kasneje bolj uspešen kot kateri njegov vrstnik s splošno maturo, ki tekom študija 2x zamenja redni program, vmes ugotovi, da ga niti zadnji ne zanima, se prepiše na izrednega, vmes pavzira, skratka vleče študentski status dokler mu pravice to dopuščajo.
Skrajno nepotrebno se mi zdi tudi ustanavljanje najrazličnejših družboslovnih programov, ki so pod okriljem zasebnih šol. Podobni programi ŽE obstajajo z malce drugačnim imenom na kateri od fakultet članic UL in UM, le da na zasebnih fakultetah tako zelo radi poudarjajo, da so oni modernejša (za mlade privlačnejša samo na uho) ustanova s sodobnejšimi pristopi, na koncu pa tisti papir, ki ga imenujejo diploma, pomeni en pasji drek (se opravičujem izrazu in vsem, ki boste tako diplomo pridobili ali ste jo že, ampak taka je realnost).
S tem se pridobi neenakovredno izšolan kader v primerjavi z diplomanti "nesodobnih" fakultet, na koncu pa imamo nesposobne ljudi v državnih službah (pa tudi drugod), ki pobirajo lepe denarce, koristi pa od njih ni nobene.
Ne vem no, vse skupaj ocenjujem kot laik, ampak se mi zdi, da so včasih, ko je bilo pridobivanje izobrazbe še poenostavljeno (merim na sistem šolstva), dosti boljše, pa so se ljudje prav tako izšolali tako kot je treba.
Trenutno mi je na misel prišla mamina dolgoletna znanka, ki je obiskovala pred malo več kot 20 leti srednjo zdravstveno šolo, jo dokončala, šla študirat psihologijo (brez nekih dodatnih predmetov na maturi in drugega nepotrebnega balasta, ki ga za željeno smer sploh ne potrebuješ), jo skoraj doštudirala, vmes v 3. letniku slučajno prišla do spoznanja, da v psihologiji ne bi mogla delati celo življenje in se prepisala na pravo, ga dokončala, brez problema opravila PDI, danes pa je (zdaj že kar nekaj let) uspešna tožilka blizu domačega kraja.
A je res treba čim bolj zakomplicirat pot do željenega poklica? Učenje in žrtvovanje jasno, da mora biti prisotno na tej poti, ne pa tudi vsa ta nepotrebna merila, ki marsikomu onemogočijo nadaljevanja študija tam, kjer bi si želel, pa ga zaj.... en predmet, ki ga niti na faksu, niti v življenju ne bo potreboval.
Po mojem bi moralo biti tako, da ko se odločiš za nek študij, pa denimo nimaš ustrezne podlage zanj, ker si malce kasneje ugotovil, kaj te veseli, bi bilo treba opraviti tisti predmet (kot preizkus namesto mature iz 5 predmetov) in bi se upoštevalo, s koliko točkami si ga opravil, ker je merilo za vpis na določen študij predmet, ki ima povezavo z njim, ne pa neko čisto x področje.
Kakšno pa je vaše mnenje?
(žal iz napačnega razloga)
