Stvar je taka...že kar nekaj časa nazaj sem na spletu spoznala fanta, s katerim sva se takoj ujela. Pa ne preko kšne cyberlove ampk v načinu razmišlanja, pogledu na določene stvari,.... Lahko sva klepetala ure in ure, nikol nama ni zmankal besed. Predkratkim se je ponudila priložnost da se tut osebno spoznava. Pač od srečanja nism kej dost pričakovala, ker sem ga ves čas dojemala kot neke vrste prijatelja. Najbol me je skrbel to, da se bo izkazal za čisto nekoga drugega, ker sem slišala že veliko zgodb glede različnih psihotov in podobnih. Ampk na moje veliko presenečenje je biv res tak kot sm si ga zamišljala, razgledan, optimističn, nadvse prjazn, pozoren....Seveda se mi je takoj spet porajou dvom kaj pa če samo igra? Kar pa me je minilo v trenutku ko sem spoznala njegove prjatelje, ko sm vidla kako se obnaša v njihovo družbi. Velik časa sva preživela skupaj, se pogovarjala, razpravljala in podobno. V tem času sm ga začela tut maol drugač gledati. In čeprov sm bila prepičana, da se bo to srečanje končalo tako kot se je začelo, se je zadnji dan zgodilo nekaj kar si nikol nism predstavljala. Njegova mala izpoved o tem da šele sedaj vidi kako je vesel ker me je spoznal in kako mu je lepo v moji družbi in temu je sledil poljub. In čeprav sem dokaj razumski človek na realnih tleh moram priznati, da me je malo dvignilo v višave.
Vem da je še vse skupaj daleč od zaljubljenosti, kaj šele ljubezni, pa vseeno...
zanima kakšno je vaše mnenje o tem?ali take zveze lahko uspejo, ali so že vnaprej obsojene na propad??
morem rečt da je on moja sorodna duša... prej v to nisem verjela 