Ker sem nova na forumu bi najprej rada pozdravila vse skupaj..
Moja težava pa je da sem zadnje čase skozi slabe volje in zdi se mi da postajam vsak dan bolj depresivna. Zanima me če je kdo med vami tak ki je premagal to težavo in če bi lahko delil svoje izkušnje z mano. Seveda pa so dobrodošli tudi predlogi kako naj preženem slabo voljo.
Oproščam se če je že takšna tema odprta..
Depresija
Mene cmeravo obdobje zagrabi vedno ko sem predolgo doma, tu v Lj pa živim sama in je kar hud preskok.
Tako da se takrat znajdem na kavču, se smilim sama sebi, na jok mi gre, oteženo dihanje,...posebej ob tem vremenu in ob tem, da se hitro znoči.
Takrat nimam potrebe po druženju,samo svoj čas potrebujem.
Da se mi je to vleklo dolgo časa se mi je zgodilo samo enkrat, ampak temu je botroval en dogodek...
Drugače obstaja ena skupina za premagovanje anksioznosti in depresije, če te zanima, mi napiši zs, sama sicer nisem šla nikoli, jo pa zelo hvalijo.
Tako da meni pomaga samo čas, pogovor z mojo družino, makar preko telefona in to, da nikoli ne posedam v temi, ter da se čimprej spokam iz bloka.
Lahko poskusiš s kakšnim športom, avtogenim treningom, pač da počneš stvari, ki te veselijo.Tudi če se zjokaš kot nora, ni nič narobe.
Pa vso srečo!
Tako da se takrat znajdem na kavču, se smilim sama sebi, na jok mi gre, oteženo dihanje,...posebej ob tem vremenu in ob tem, da se hitro znoči.
Takrat nimam potrebe po druženju,samo svoj čas potrebujem.
Da se mi je to vleklo dolgo časa se mi je zgodilo samo enkrat, ampak temu je botroval en dogodek...
Drugače obstaja ena skupina za premagovanje anksioznosti in depresije, če te zanima, mi napiši zs, sama sicer nisem šla nikoli, jo pa zelo hvalijo.
Tako da meni pomaga samo čas, pogovor z mojo družino, makar preko telefona in to, da nikoli ne posedam v temi, ter da se čimprej spokam iz bloka.
Lahko poskusiš s kakšnim športom, avtogenim treningom, pač da počneš stvari, ki te veselijo.Tudi če se zjokaš kot nora, ni nič narobe.
Pa vso srečo!
The world is as you are.
Se strinjam z emanuelo! Mene tudi napade kakšno depresivno obdobje, ko sem preveč doma, ko se mi kaj preveč ne dogaja, vsak dan je en in isti... To se mi pogosto dogaja v zadnjem letu in pol, ko nisem več v Lj in sem doma, kjer imam same starejše ljudi okoli sebe, ki skoz jamrajo kako jih kaj boli, pa kako so bolni...
Meni v takih primerih najbolj pomaga, da grem čim več v družbo. Tudi tebi svetujem, da pojdi čim več ven s prijatelji, najdi si kak nov hobi, vpiši se na kak krožek ali se začni učiti kak nov tuj jezik, pojdi na sprehod...
Meni v takih primerih najbolj pomaga, da grem čim več v družbo. Tudi tebi svetujem, da pojdi čim več ven s prijatelji, najdi si kak nov hobi, vpiši se na kak krožek ali se začni učiti kak nov tuj jezik, pojdi na sprehod...
Punce treba je narest da se bo neki dogajalo. Vse imamo take dneve in obdobja. Treba si je najti eno pametno zapolsitev, ki vas osrečuje - mene naprimer kuhanje - in ko imam take težave, se zaprem in spečem tudi po tri torte ali kaj drugega. Treba se je gibati. Najti vzroke zakaj je temu tako. Če boste sedele na kavču in samo razmišljale kako hudo je, ne bo drugače. Treba je neki narest, pa raje začnite razmišljat kako lepo je to življenje. Zdrave smo, službe imamo, prijatelje tudi, nekaj malega si lahko privoščimo,.... Kaj pa drugega človek še rabi?
Ženske smo po veliki večini narejene tako, da ko nam je dolgčas, nam začnejo po glavi hoditi črni scenariji, zato se je treba potruditi da nam ni dolgčas.
Ženske smo po veliki večini narejene tako, da ko nam je dolgčas, nam začnejo po glavi hoditi črni scenariji, zato se je treba potruditi da nam ni dolgčas.
-
delusional
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 2605
- Pridružen: 25. Apr. 2007 1:51
pjotra napisal/-a:
Ženske smo po veliki večini narejene tako, da ko nam je dolgčas, nam začnejo po glavi hoditi črni scenariji, zato se je treba potruditi da nam ni dolgčas.
to je pa res
jst se ne spomnem da bi imela kdaj kako depresivno obdobje. mogoče sm kakšen dan res u kurcu.
kakšni mislijo, da sem v depresiji ker ful spim. pa ni res. meni mi paše spat tud po 15 ur, če rabim.
misllim da je to odivsno od tega kolk je oseba močna, od vzgoje, od načina razmišljanja.
jst sm mela eno kolegico, ki je po več letih končala s tipom (ker se je tudi sama ohladila) in pol na absolventu, namesto da bi uživala mladost in mela fajn, se je cmizdila cele noči, da ona ne more živet brez ljubezni in da si ne predstavljam kolk ji je hudo in da se bo ubila in da mogoče itak ne bo našla boljšega tipa kot je bil bivši. Itak pol je šla nazaj k njemu, prvemu in edinemu, ker ni sposobna bit niti pol leta sama, kaj šele si vzet čas in naj kaj bolj primernega.
Meni ni blo nikoli žal, da sm pustila bivšega, zmeraj bom prepričana, da bom našla takega, kot si želim in kot mi bo ustrezal in nisem se ubila, ker sem brez ljubezni že 3 leta. o joj joj
če si tako šibka, da zjutraj od depresije ne moreš niti vstat iz poslje, in da se čisto nič ne smeješ, potem ti lahko pomaga edino še psihjater in antidepesivi.
a si ne znaš postavit nekih ciljev in sprememb, ki jih želiš dosečt in potem ukrepat v tej smeri, pa ne bo treba več mislit na samomor???
meni pri borbi proti malodušju pomaga šport. najprej me utrudi, da sploh lahko zaspim. posledično začenjam boljše spat in sem tudi zjutraj bolj naspana ter imam več energije za cel dan. kasneje, ko pa sem že malo natrenirana mi je pa dodaten vir neke 'pozitivne' energije. in pa seveda, druženje. kadar imam bolj otožne dni, se prisilim, da grem ali športat ali pa med ljudi.
Vsak raj ima svojo kačo.
