Akvamarin napisal/-a:Bodi pametna, poisci si fanta, ki te bo drzal za roko, vsaj bos vedla, da imas status, ostalo je samo zapravljanje casa, ki ne pelje nikamor, lahko te samo bolj zafrustrira! Zapomni si, konkretno zapravljanje casa! Ce bos gradila odnos, naj se ve, da je to konkreten odnos!
Sama sicer podpiram seks brez obveznosti, ne zdi se mi tako napačen, ampak vseeno.... Delno se strinjam s tabo, predvsem v citiranem delu. Seveda je vsak odnos drugačen, lahko nam pirjateljevanje brez obveznosti super ratuje, lahko pa se tudi "opečemo".
Povečini sem imela s ff/ons dobre izkušnje. Enkrat pa sem se le "opekla", ker sva nezavedno vlagala v odnos več, kot sva hotela. In potem pridejo težave. S tipom, ki sva bila nekoč (16 let) par mesecev v zvezi, sem kasneje (19) začela ff odnos. Pobudnica za "ne vezo" je sicer prišla iz njegove strani, meni je odlično odgovarjalo. Vendar, dlje ko je trajalo, več časa sva preživela skupaj. Po seksu nisem več odhajala domov, ampak prepala pri njemu. To se je stopnjevalo do takih mer, da sem pri njemu preživljala cele vikende. . To sicer ni bilo moteče, dokler ni praksa napredovala v tej smeri, da je on jemal za samoumevno, da v jutranjih urah namesto domov pridem k njemu. En dan se mi ni dalo ven, sem rekla, da grem domov. Pa me prepriča, da kaj bom doma, naj ostanem pri njemu, naj gledam tv/spim....on ko konča, pride. Enkrat, dvakrat, trikrat...
80% svojega časa sem preživela pri njemu, s statusom ff, a obveznostmi žene (čakanje v postelji, da pride domov, nakupovanje hrane z njim, gostiteljstvo prijateljev, kuhanje...).
In me eno jutro, ko sem se v kopalnici tuširala, prešine...hudiča, tuki je moja zobna ščetka, garderoba, ličila....kopalnica ni bila podobna kopalnici samskega človeka
Njegovo stanovanje ni bilo več kot prej, samo njegovo, povsod so bile "moje sledi". In sama pri sebi sem opažala, da ko pride domov namesto ob petih zjutraj, pozno popoldne (seveda pokliče in reče, da ga ne bo, da pride kmalu, naj počakam, potem čez tri ure spet telefon, da se bo še pri prijatelju ustavil ipd) in ko vem, da ni bil "zadržan", ampak nekje v hotelski sobi s kakšno gospodično, ki jo je staknil tokom večera, moti. Jezna sem bila, ni mi bilo všeč. Postajala sem ljubosumna. Hkrati pa me je najin odnos plašil. Takrat sva se oddaljila, oziroma sem se oddaljila jst. Nisem hotela pri njemu ostati niti pol ure več, kot traja sam "spolni akt". Nobenih skupnih kosil, nakupovanja, žurov, spanja, gledanja serij več! Ko pa sem ga, ko nisem bila z njim, začela pogrešati, sem si rekla samo: "ruuuuuuuuuuun before is 2 late". In pobegnila. Nehote so se razvila čustva, ki jih nisem načrtovala in hotela, vsaj ne do tega človeka....
Oba sva vedela, da nisva za skupaj, on ni hotel veze nasploh, jst nisem hotela veze z njim (zlorabljal alkohol, kokain in bog si ga vedi kaj še, spal pocele dneve, prepil cele noči, v hladilniku nič drugega kot flaša Jacka, šampanjc in kakšno pivo-človek brez prihodnosti v glavnem) pa vseeno....ni šlo po načrtih. Čustva so prišla, posledično bolečina, ker jim nisem hotela dati "prosto pot".
:runterdrueck: 
