sem navadna razvajena 15 letna smrklja, ki ima polno rit vsega, bi rekla moja preljuba mama.
ampak v sebi čutim drugače. ne želim si več življenja, kjer moram prositi za vsak izhod in kjer moram vprašati koga lahko ljubim in koga ne. če se moje življenje tako nadaljuje potem želim da se čimprej konča.
z mamo sma bili v dobrih odnosih za njo sem bila sonček in nevem kaj vse. odkar imam fanta ki ji ni všeč zato kr je v vzgojnem zavodu. da razložim. pri 14 leteih je tudi on imel težave doma. oče ga je pretepal za vsako malenkost. enkrat je imel dovol in ga vdaril nazaj to sedaj zelo obžaluje. potem se je začel pretepati na ulicah in zašel v slabo družbo. dali so ga v vzgoji zavod in ga pustili. z očetom se še vedno družita, čeprav se nemarata. zdaj je star 18 let. spoznala sem ga na zabavi.
potem so sledili sms.i in kasneje je prihajal k meni.
ko se je moji mami posvetilo da je on moj fant me sploh ne mara več. z mano se noče pogovarjat o njem. nikamor me ne spusti saj reče da bom sigurno z njim.
pomagajte mi kaj naj naredim da me bo mama pustila na miru.
sem na koncu obupa in razmišljam o samomoru saj NE ZDRŽIM VEČ!!!
in glej nas, preživeli. 