Želim vaše mnenje. Po rojstvu otroka par let nazaj sva s partnerjem imela majhno krizo. Že prej ni bilo idealno, no potem se je še stopnjevalo. Zdaj smo sicer skupaj, ampak jaz že dolgo občutim partnerjev hladen odnos, dejstvo je, da me ne spoštuje. Včeraj zvečer pa mi je tudi priznal, da je bila kao par let nazaj ena "zagledana" vanj-tako se je izrazil...in spomnim se, ko mi je nekaj mesecev po porodu tudi rekel, po vprašanju, če je zaljubljen v drugo, odgovor: Ok, no....potem je pa rekel, da se je hecal, ker tečnarim.
Pa včeraj je tudi rekel, da tista oseba, ki naj bi bila zagledana vanj, ni ravno grda...skratka...meni je padlo dol še tisto upanje za naju, kar sem ga imela.Rekel je, da spala nista skupaj, ampak kako mu verjeti?
Kaj bi storili na mojem mestu,. Mislim da je čas, da se postavim na svoje noge, kaj pravite.
partner
Če ni za bit, je za it. Mislim, da vsak par, ki živi skupaj, vsaj enkrat naleti na večje ovire in se pri tem najbrž sprašuje, v čemu je sploh še point biti skupaj. Če oba pokažeta interes za življenje skupaj, se stvar lahko reši. Ko pa prideš do točke, kjer je zgolj eden izmed dveh tisti, ki ima interes, ta drugi pa očitno ne... je po mojem najboljše, da si pustita prosto pot in predvsem dasta priložnosti za to, da oba spoznata koga drugega, ki mu je bolj pisan na kožo. Ni potrebe, da je otrok pri tem ovira.
Če misliš, da je tvojemu tipu v interesu, da bi bil raje s kom drugim, se najprej z njim pogovori na lep, normalen način, brez kakršnihkoli očitkov in podobno. Imejta brutalno realen pogovor in ravnajta na podlagi tega. Če bo pogovor potrdil tvoje sume, je morda res najbolje, da se razideta.
Če misliš, da je tvojemu tipu v interesu, da bi bil raje s kom drugim, se najprej z njim pogovori na lep, normalen način, brez kakršnihkoli očitkov in podobno. Imejta brutalno realen pogovor in ravnajta na podlagi tega. Če bo pogovor potrdil tvoje sume, je morda res najbolje, da se razideta.